Mene zanima, kako odreagirati, ko otrok nečesa ne sme. Naj povem naš primer....

Naš otroček je star eno leto in zadnje dni so izredno zanimive rože. Pa ne vse, samo orhideje, ki cvetijo in so na nizkih okenskih policah. Sicer zelo dobro ve, da jih ne sme trgat, ampak naredi pa se, kot da mu ni čisto nič jasno. Dokler ga gledam, me samo začudeno gleda, ko pa se obrnem vstran, pa je takoj spet v rožah. Včasih me gleda in z rokico za hrbtom brska po rožah. Je prefrigan 100 na uro... Če mu zažugam s prstom in grem proti njemu, misli, da se bova lovila, če ga skregam, se mi smeji, če ga zvabim kam drugam, ne mine niti minuta in je že nazaj v rožah.
Danes sem v glavnem umaknila vse orhideje, so pa tudi takšne stvari, ki jih enostavno ne morem umakniti, pa jih otrok kljub temu ne sme natikati.

Pa ko smo že pri vzgoji, bi prosila za kakšen naslov dobre knjige v zvezi z začetniško vzgojo malčkov.


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Tudi mi imamo takšne probleme. Je stara 13 mesecev in je vse zeloooooo zanimivo.  Kako odreagirat ne vem.

Zaenkrat pali, če jo z nečim drugim zaposlim, da jo odvrnem od tiste stvari, jo navdušim za kaj drugega ali pa enostavno postavim nekaj tja, da ne pride do stvari.
Običajno se tudi naredim, kot, da nisem nič vidla in ji hitro postane nezanimivo. Če rečem ne, je potem še bolj zanimivo.

Će pa nečesa res ne sme....recimo dotikat se radiatorja, pečk, štedilnika, ... pa enostavno rečem da tega ne sme in ji tudi povem zakaj. Povem ji, da je to ajs in da se lahko opeče. In potem jo bo bolelo, pa ne bo lušno. Tudi ko gema ven, se kdaj noče oblečt. Pa ji potem povem, da se mora oblečt, ker je zunaj mrzlo in se lahko prehladi. In če se prehladi, ji bo teklo z noska in bomo mogli dajet špricko v njega. No, nekaj v tem smislu.....se mi zdi, da je fajn povedat, zakaj tega ne sme in je lažje potem. Vsaj pri nas.

Zdaj sem tako zmedeno napisala...

kadar moramo otroku nekaj prepovedati in tega ne moremo odstranit, moramo biti odločni. takrat se otroku posvetimo, počepnemo k njemu, da smo na istem nivoju. ga primemo, normalno brez grobosti, pogledamo. na ta način tudi njegovo pozornost usmerimo na sebe. povemo mu, da tega ne sme. to povemo konkretno. "rože ne trgamo". pri tem moramo dajati odločen in resen videz. če se zraven smejimo, nas otrok ne jemlje resno. potem to ponovimo tudi na daleč z odločnim "ne", mogoče tudi s prstom in kretnjo nakažemo, ne. to zadostuje za enoletnega otroka. lahko pa mu tudi povemo, da rožice potem ne bodo več lepe ali kaj podobnega za drugo stvar. odločnost naj ne bo kreganje, ker to ne koristi.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Naša nagajivka je stara 13 mesecev, pa sta ji na polici pri postelji najbolj všeč nočni lučki. Kadarkoli je možnost ju prevrne. Pa smo ji že 10000x povedali da nesme. Resno, strogo, brez heca, v glavnem vse živo. Pa čez pet minut lučka spet leti. Ne vem. Zaenkrat ni rešitve. Upam le da bosta lučki vzdržali. lp

ker veste kaj bo naredila, bodite pripravljeni. ko bo tik pred tem, da lučko prevrne, odločno recite "ne". potem jo lahko primete za roko in jo daste preč od lučke, ponovno recite ne, potem jo spustite, šla bo še naslednjič proti lučki, ponovite ne. mogoče boste morali to večkrat ponoviti. lučka ji je všeč, sveti, ne sveti, toliko zanimivega se z njo dogaja. lahko greste tudi k lučki z njo v naročju, jo prižgete se pogovarjate, da sveti, povejte ji tudi, da jo samo gledamo, ne prijemljemo, da se lahko opeče, lučka se tudi pokvari, potem ne bo svetila. dajte ji možnost, da se z njo seznani, si jo ogleda, povejte ji pa, da jo lahko gleda.

Pa še o rožah, lahko jih skupaj zalivate.
pri vseh predmetih otroci vidijo, da mi z njimi nekaj počnemo, zato želijo tudi oni posnemati nas, naredijo pa to na drug način.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

Mi smo že iz faze rože in njihova zemlja (zato pa so sedaj tukaj še bolj zoprne faze kot je lesti na kavč, mize, predali itd) in jih sedaj uisti čisto pri miru, če pa gre kdaj do rožic pa jih samo poboža in gre stran.
Sem se pa lotila tako, da še preden je zagrabil zemljo sem mu rekla NE, nato šla k njemu in ga prijela za rokico (ne na trdno, ker je drugače kričal) in mu z njegovo rokico pokazala da se rožice samo božajo po listkih in sva rožice božala. In verjemi, neštetokrat sva to ponovila, sigurno je rabil 3 tedne da je pogruntal da naj ne kopa po zemlji in ne trga listkov, ampak samo poboža.
Je pa tudi na začetki mislil da se bova lovila ko sem vstala in šla proti njemu in se je tako na glas smejal, da če nebi vedela da ni to iz hudobije bi točno mislila da se norce dela .


_____________________________

Exkontrakarambolmatica.

Pri enoletnikih se stvari umaknejo. Drugače pa pa njega odneseš stran.
Le redki ubogajo na besedo in prepričevanje.

Jaz imam sicer vse kar se ne sme umaknjeno, tisto kar pa ne moremo umakniti je pa pač - jasen in glasen NE potem pa otroku preusmerim pozornost. In pika. Po moje je to vsa umetnost pri 1 letnikih. Če pa stvar ni smrtno nevarna pa pač pustim da se nauči sam.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Ali vse skupaj odmakneš, ali pa preusmeriš pozornost na varianto, da se rožice boža, ker so tako lepe itd. Pri nas to pali že pd začetka. Je tud poskušala trgat, ampak sem jo vsakič pravi čas spomnila, da se tega ne dela.

Jaz sem morala vse odmaknit, se ni dalo nič dopovedat.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

In kdaj mine ta faza, ko nočejo nič razumeti?

_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

Pri ene treh letih, pri 4 pa že sigurno. Se pa res ne spomnim več točno.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Hehehe, že v temi z naslovom "Trma 16-mesečnika" sem napisala, da sem res srečna, da je pri vas isto. Pri nas je tudi točno tako, kot opisujete. Mali je star 13m in kak teden v grozljivi fazi trme, ipike, sitnarjenja itd... Pozna se pri hrani in tudi pri spanju, ki ni bilo nikoli problem (spal je celo noč, sedaj pa se večkrat zbuja in joka).

Aktualne so rože, predali, tv, dvd, skratka tisto, česar ne sme. Umaknili nismo ničesar, razen kake steklene ali keramične stvari iz nizkih polic. Rož in ostalega ne bomo dajali nikamor drugam, ker v tem ne vidim smisla. Res je naporno vztrajati in govoriti ter delati milijonkrat eno in isto, ampak druge očitno ni.

Glede literature pa jaz mislim, da otroka res ne moreš vzgajat po knjigah, raje povprašaj na forumu ali kako mamico, ki jo poznaš. Večkrat so v knjigah opisani nemogoči pristopi, velikokrat se mnenja strokovnjakov totalno razlikujejo, sicer ni slabo kakšne knjige prebrat, ampak za nasvet se raje obrni kar na forum.

Saj ne bi ravno nasvetov iskala, nasploh bi rada prebrala kaj o vzgoji. Da malo vidim, na kaj je treba biti pozoren. So malenkosti, na katere človek ne pomisli, ko pa ti jih nekdo pove ali jih prebereš, pa rečeš ooo, pa res! Je zinkazi zgoraj napisala, da recimo počepneš k otroku. Na to prej nisem pomislila, zdaj pa vidim, da je res bolje tako.


_____________________________

Vsak dan nam sije sonček Gašper!

kot so že napisale zgoraj je najprej na mestu jasni in odločni ne! brez tekanja za njim, brez smehljanja/smejanja, lovljenja, brez žuganja in podobnih "heckotov" zaradi katerih otrok ne ve ali misliš resno ali ne. če pa to ne zaleže, jaz otroka primem in ga "odstranim" od situacije, se pravi, da ga dvignem in dam kak meter stran, pri čemer spet jasno in glasno rečem: "ne (ime)! lučko/rožo/cd-je se ne premetava/razmetava/razkopava..." in to potem ponovim tolikokrat, da preneha s to dejavnostjo. in ja, ta "ne" moraš potem seveda ponoviti ravno ene milijonkrat, ampak potem počasi zakapčijo, da se nekaterih stvari pač ne dela. jim moraš pa zato druge pustit, npr. en predal v kuhinji, s katerih lahko delajo kar koli želijo (recimo da so notri lesene kuhovnice...). mine jih... našo je pri kakih 2 letih ziher že, pa mislim, da je bilo prej.

pa še priporočena knjiga: Jesper Juul: Kompetentni otrok

roberta

zinkazi se popolnoma strinjam s tabo. pač nekaj časa je treba vztrajati, in ni treba umikati ničesar. mi nikoli nismo. 

otroci vedno preizkušajo do kam lahko gredo, so pa nekateri bolj vztrajni, kot smo včasih starši.

_____________________________


Otroško srce je zaklad