Hm..
Ne vem kako vam jih rata umirit, ker svojemu če rečem lepo potiho, me ne sliši, če se zaderem pa še manj. Ko ga vzamem v naročje in ga probam umirit in mu v lepem tonu povedat, da ni lepo kar dela in da tega ne sme več počet, se mi hoče izmuznit iz naročja, zvija se kot kača. Če ga poskušam na silo držat pri sebi, začne tulit.
Saj se trudim vsakič ostat kolikor toliko mirna, ampak kdaj pa kdaj mi pa za las zmanjka potrpljenja da mu ne dam gat dol, pa po ritki.
Sem proti nasilju, ampak se bojim da mi bo enkrat res pisker odneslo. Sem ga že po ritki, ko je imel še plenice, ampak se mi je itak samo smejal.
Prav preizkuša me in zadnje čase sem totalno nesamozavestna, ker ga ne morem krotit in se bojim, da bo iz njega zrasla zverca.

Ne vem no .. .jaz sem pa mnenja, da si otrok za grdo obnašanje ne zasluži najprej maminega objema ... grdo obnašanje je po mojem mnenju treba kaznovati in ko se otrok umiri, se z njim stisne in pogovori.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi je kar slabo ob vprašanju.
20 mesečnika SE NE KAZNUJE.

In zakaj ne? A ce v tegoti vrze igraco po tlleh, potem se ga nagradi z objemom? Jaz mislim da ne. Pa saj ga ne kaznujes z enim tednom brez kosila, madonca in itak da ga ne prebutas ... samo jasno je pa treba otroku ze zelo zgodaj dat vedet, kaksno je neprimerno obnasanje in kaksne so posledice zanj. IMHO.

< Sporočilo je popravil Otika -- 30.12.2011 10:15:28 >

trzam na otikino, da si ne zasluzi objema:
vsaka ve zase; jaz pac zagovarjam to, da se pri tej starosti dete sele uci kazat svoja custva. ne recem, da ne znajo ze tudi izkoriscat, ker predobro vem, da znajo!

enostavno mulca ne mislim nauciti, da bo skrival svoja custva. in se manj ga mislim (na)uciti, da ga ne maram, ko je jezen.
otrok ravno takrat, ko gre karkoli narobe, najbolj rabi mamin(al pa ocetov/omin/dedkov) objem.

moje skromno mnenje in teorija s prakso

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Ne pravim da si ne zasuži objema ... ampak samo objem pa pač ne ... pri nas neprimerno obnašanje kaznujemo in se pomenimo in pocartamo ko se umiri.

Mi tudi delamo tako.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

najprej sem se vprašala kaj hudiča ta otrok počne, da ga je treba pri 20 m kaznovati  . Jaz našega nisem nikoli kaznovala, postavljala v kot, vlekla za roko, se drla nanj, pa ne grize, pljuva, tepe, tudi napadov besa z metanjem stvari iz ihte nima - za enkrat. No, kadar se ga loti bolezen ne bom komentirala, ker vse not prinese  . Imamo sicer konstantna trenaja - noče si umivati zob, včasih si po jedi noče it umit rok, al pa gremo ven pa kr neki bluzi namesto, da bi se šel ubut, ampak če ga na silo zagrabim in vlečem rata cela štala. Mirno mu povem, da ne bo parlamentiranja, za roke umit rečem, da gremo mehurčke delat, za ven povem kam gremo in v končni fazi je zmerej za, plus tega na ta način vedno manj protestira. Edino umivanje zob je pa na žalost vedno jok in dretje, pa se sploh ne sikeram preveč, ker njegova ne more vedno obveljat. Se mi zdi, da je treba biti strog, vendar potrpežljiv in ljubeč, ker drugače se tamali še bolj uprejo in v končni fazi smo vsi čist znervirani. Je pa tko, da znajo tele bikci fajn roge pokazat in se vkopat .
glede objemanja - več dosežem s tem, ker ga pomirim kadar vse drugo odpove.

Klupko tvoj sine čuti tvoj notranji nemir. Ker si ti žalostna, razdvojena, on to obrača sebi v prid. Ko se boš pomirila, bo tudi on počasi popustil. Vsaj upam....Vse dobro.

_____________________________

Brigaj se zase!

Vedno se najde en moralist..
Jaz sem bila kaznovana za grdo obnašanje in prav je tako. Moj sinek je zlat, cukr, obožujem ga, ampak mi pa včasih živec potegne toliko, da se enostavno zgubim. (Verjetno se bo najdel nekdo, ki bo zdaj psihološko analiziral stanje moje osebnosti..)
NE TEPEM GA IN GA NIMAM NAMENA!
Rada bi na lep način dosegla lepo obnašanje, to je vse.
Kaj naredit v primeru, ko se naveliča igranja z avtom in ga potem "za hec" začne metat na tla, ker tako fino ropota. Jaz osebno mu rečem, da naj tega ne dela, ker bo igračo uničil. Drugo opozorilo je, da če to ponovi, mu bo igračo odvzela. Tretjič ne govorim več, vzamem igračo in jo pospravim na nedostopno mesto. Takrat postane ihtav in se dere in bi me tepel. Včasih se pa uleže na tla in se dere v parket. Če mene tepe, ga vzamem v naročje in poskušam dosežt, da se umiri. Potem mu povem, da ni bilo lepo, kar je delal in da naj tega ne počne več. Vedno mu povem še da ga imam rada. Če je to neko kaznovanje, na grmado z mano!

Se strinjam s tem.

Tudi ni nujno, da razmetava, ker ga je kaj razjezilo. Nam recimo se je dogajalo, da je razmetaval in podobno, ker je testiral meje - to je sploh značilno za male otroke, da preizkušajo meje. Moje mnenje je, da meje morajo biti jasno postavljene in če otrok ne upošteva kljub opozorilu, mora slediti kazen. Seveda primerna otrokovi starosti. Mi prakticiramo sedenje. Za približno toliko minut kot je star otrok - torej  če ima otrok 2 leti, sedi 2 minuti, če 3 leta sedi 3 minute. Ko mu dovolim da ustane, mu prej še enkrat povem, zakaj je sedel. Ko ustane, gre SAM pobrat kar je vrgel po tleh oz. pospravi kar je razmetal.

Če pa razmetava, ker ga je nekaj razjezilo, mu lahko poveš, da razumeš, da je jezen, ampak da to še ne pomeni, da lahko meče igrače po tleh/razbija/trga...to, da pa otroka, ki meče po tleh, tolažiš/objemaš in mu rečeš, da nič hudega, mi je pa čisto mimo....s tem mu sporočaš, da njegova jeza upravičuje njegovo nasilno vedenje - torej: "Če si jezen, je ok, da mečeš in uničuješ igračke...saj konec koncev si bil jezen...",

Se strinjam s tabo glede kaznovanja neprimernih dejanj.
Bi pa poskušala zamenjat odstranitev igrače z umikom otroka, tako da njega umakneš iz situacije - je dovolj za en meter stran, ga posedeš na en stolček in mu poveš, kaj in zakaj sedi. Sem mnenja, da otrokovih igrač ne umikaš, vzemaš iz rok ali pospravljaš - on sam mora igračo odložiti/izročiti/pospraviti odvisno od situacije.
S tem se nauči, da je samo od njega odvisno, ali bo igračo ohranil pri sebi ali ne. Ve, da v primeru, ko bo neprimerno ravnal, bo moral igračo odložiti, se za en čas ji odreči.

Naučil se bo tudi, da mama ne pospravlja igrač namesto njega.
Pri mojem otroku ni niti malo zaleglo, če igrač ni pospravil, da smo jih mi odrasli pospravili na njemu nedostopno mesto - imel je itak še druge igrače in konec koncev je umaknjene igrače prej ali slej dobil nazaj. Tako da to ni niti malo delovalo. Delovalo pa je, ko igrač ni hotel pobrati ali pospraviti, da sem ga dala sedet in mu dovolila, da je ustal, ko je privolil, da gre igrače pobrati oz. pospraviti.

< Sporočilo je popravil sirenetta -- 1.1.2012 23:36:14 >

ma glej, ljudje smo različni in tudi na različne načine vzgajamo. Kar vžge pri mojem ni nujno, da bo pri tvojem. Od kolegice tamal ima zelo strogo vzgojo, skos stoji v kotu, pa je 4 m mlajši od tvojga, pa velik se dere nanj, ga mal frcne in tko, rezultat je pa ta, da je tamal milo rečeno nemogoč in so zato že precej izolirani od ostalih  . To k praviš da meče pa se pol jezi se men niti ne zdi tko grozno, pa čisto prav je, da mu ne pustiš in pomoje če boš vztrajala še naprej bo to prerastel, če bi mu popuščala pa verjetno ne bi oz bi bilo vedno težje. Sama težko pametujem, ker imamo čist druge "probleme" naš je zelo nežen, pa verjemi, da je tudi s takim težko, ker z lepa ne bo vzel igračke oz si je tudi ne bo izboril nazaj če mu jo kdo pobaše in mormo ravno tko zlo sistematično in vztrajno delt z njim na teh zadevah. na koncu bosta pa oba odrasla in čist normalna mulčka 

P kadar ima naš napade huronskega dretja - ob umivanju zob men tko film poč, d ne bom tko z zagotovostjo trdila, da jih ne bi kdaj kr po riti dobil in se zato odmaknem pa moj to dela, jaz imam očitno nižji prag tolerance.


< Sporočilo je popravil nusi -- 2.1.2012 12:20:13 >

To sedenje pri nas žal ne gre. Razen da ga zvežem. Smo probali tudi to, ampak ne bo sedel pri miru, pa če se na glavo postavim. Kako vam rata obdržat otroka v sedečem položaju? Če gremo po starosti, bi torej moral sedet eno minuto ali pa 90 sekund, ker je leto pa pol? Razen če ga zvežem..v tem času bi že našel način, da se zvleče ven.
Edini primer, kjer uspe s tem sedenjem je takrat, ko se postavi zraven tv-ja in gleda.. Povem mu naj se malo odmakne, ker ga bojo oči bolele, nič. Drugič ponovim, da naj se odmakne, ker bo tv ugasnil. (On se takrat smeje in čez ramo gleda kdaj bom ustala in ga odnesla. To je izzivanje in preizkušanje meja. Mogoče me pa samo heca, ker ve, da ko to dela postanem dobre volje in ga grem lupčkat?? NOT!) Tretjič ustanem in ga dam na sedežno, od koder gleda tv dalje. Ne dojame, da "kazensko" sedi na sedežni.

Pospravljanje igrač - jih kar sam pospravi..včasih uboga, takoj ko mu rečem, da naj pospravi igrače, ker se gremo kopat..če je pa še preveč v igri, pa ga moram malo spodbudit in mu pomagat. To se mi ne zdi nič narobe, ker nenazadnje si ljudje moramo pomagat bodisi pri pospravljanju igrač, ali kuhanju kosila, pomivanju posode.. Ve pa, da so igrače njegove in jih je on razvlekel okrog in jih mora on pospravit, le da se mu kdaj ne da..

V družbi se drugače zelo dobro znajde, igrače deli brez problema z otroci in s starejšimi. Npr. novo leto smo praznovali pri enih prijateljih, ki imajo punčko staro 3 leta, pa še eni so bili, ki imajo fantka 1 leto starega. Bili so popolna ekipa. Cel večer so divjali in se igrali in vsi trije bili pokonci do 3 zjutraj.
Ni bilo potrebno nobeno "kaznovanje" oz. posredovanje.
Razmišljam, da mu mogoče tudi manjka družba otrok, ker ni v vrtcu in nimamo možnosti vsak drug dan ga nekam vozit med otroke... Ne vem, mogoče je tudi to..

Mi imamo tudi 20 mesečnika doma. Načeloma ve, kje so meje, ker smo mu vedno jasno dali vedeti, kaj se ne sme in to takoj. Mali to ne morejo vedet kar po defaultu. Je pa res, da čedalje več razumejo in čedalje bolj preizkušajo. Tole glede objemanja in razlaganja se pri nas ne obnese. Strog glas in -ojoj, jaz slaba mati-tudi kakšna po riti, če se ne uboga kot je treba.
Nisem ravno filozofsko naravnana, tudi moj dan ima 24 ur in poleg prestolonaslednika je tu še služba, domek, mož, se pravi še druge stvari, ki me prav tako rabijo na svoj način. Se pa oba z možem enakovredno in enako vključujeva v vzgojo. Meje in pravila postavljava midva popoldne in vrtec dopoldne.

Ja koliko kil pa ima tvoj otrok, da ga ne uspeš obdržat v sedečem položaju? Pa saj ja ni fizično močnejši od tebe! Valjda da se upira in ne bi sedel. Pač če ustane, ga pelješ nazaj sedet. In če je treba to tolikokrat ponoviš, da bo dojel, da mora sedet! In odsedet! To pomeni, da vsakič ko ustane, začneš šteti čas od začetka in mu to tudi poveš! Tudi če se vrti na stolu ipd. mu poveš, da mora sedet pri miru in to celo minuto in toliko. Če začene motovilit, ga opozoriš, da to ne gre. Kolikokrat je treba in kolikor strogo je pač treba. Otrok mora vedet, da se mama ne heca in da sedenje je sedenje.
Gledanje TV-ja zraven pa ni kazen!!! Kazen je sedenje brez TV-ja, brez igračk, brez ustajanja. Daj, no, pa toliko pa ti ja mora uspet z niti ne dve leti starim otrokom, da bo odsedel tisto dobro minuto. Če ga že zdaj ne obvladaš in mu popuščaš - dopuščanje, da gleda TV med sedenjem je popuščanje oz. mešanje nagrade in kazni: sedenje je kazen! / gledanja TV-ja je nagrada! Rezultat = normalno, da tako sedenje ni učinkovito, . Zamisli si npr. tak primer: policija te ustavi, ti da kazen, zraven pa ti da v istem znesku bone za porabit v štacuni, a bi to dojela kot kazen?

Seveda, da ne dojame, da kazensko sedi na sedežni pred TV-jem. Daj ga sedet na stolček, kjer ne bo imel kaj drugega za delat kot sedet. Pa potem povej, če pali ali ne.

Call me crazy,ampak nesmiselno se mi zdi moraliziranje in razpredanje nekaterih tu,ki tako samozavestno solijo pamet mladi mamici. Sama sem pedagog in mama dveh otrok, pa so me izkušnje pripeljale do spoznanja, da je vsak otrok zgodba zase, enako velja za starše...tako da teoretiziranje o tako imenovani "PRAVILNI" vzgoji niso ravno na mestu. Mislim, da mamica sama pozna svojega otroka najbolje in bo storila tisto,kar ji pravi intuicija in srce...

Sedenje otroka....

Zame edino učinkovita kazen in najbolj primeren vzgojni ukrep.
Kako zadržati otroka sede? Žal samo s potrpljenjem in mirnimi živci ter s precejšnjo vrečo ali celo dve potrpežljivosti.
Pri nas smo začeli s sedenjem ravno nekje pri 1,5 letu. Prvič nam je sigurno vzeli eno uro časa ali celo več, da je doumel, da bo pa moral sedeti na postelji, da bom vztrajala, dokler ne bo odsedel. In ne, drugič ni šlo zlahka. Sem bila cela prešvicana, ko sem ga osila nazaj na posteljo, na robu živcev, in pren so mi živci popustili je popustil otrok. Vedno sem si govorila, da se pa ne bom pustila.
Seveda, je pa potrebno vsakič otroku z mirnim glasom razložiti zakaj sedi in po koncu sedenja še 1x ponoviti zakaj je sedel, ga objeti in reči, da ga imaš rad. Seveda, se mora tudi opravičiti.
In ja, pri vsakem otroku to gre. Ne govoriti,da ne pali. Če ne pali, potem zagotovo niste dovolj vztrajne oz. je otrok pametnejši od vas, saj točno ve kako vas oviti okrog prsta.
Sedenje je zame tudi najprimernejše zato, da se v tistem času imamo vsi možnost umiriti in se nato normalno z mirnimi živci naprej pogovarjati.
Mene več ne gane dretje ob sedenju, protestiranje, kričanje, kot če bi ga kdo iz kože dajal, isiljevanje. Sam se je odločil, da bo sedel z določeno svojo nepravilno odločitvijo. Seveda pa je otroku potrebo prej dati vedeti oz. ga opozoriti, da če bo še 1x ugriznil/vrgel/uščipnil/ neubogal bo šel sedet.

Če se to kaj nanaša name...klupko je vprašala, jaz sem ji odgovorila...ker ni štekala v čem je point sedenja, sem ji pač to pojasnila.

By the way...sedenje prakticirajo v vrtcih, tako da ne gre za neko splošno teoretiziranje o tako imenovani PRAVILNI vzgoji. Gre za odgovor na vprašanje KAKO KAZNOVATI 20-MESEČNIKA - kar je bilo vprašanje, ki ga je postavila klupko. Ker je bilo iz njenega odziva očitno, da ni štekala pointa sedenja, sem ji to pojasnila. E to to. Zadeva je v bistvu simpl ko pasulj, samo izpeljat je treba in seveda zaštekat point sedenja.