Najprej velikonočni pozdravček vsem!
Takole: moj G me stalno opozarja, da imam precejšnje možnosti, da rodim več tednov prezgodaj in mi odreja počitek in ležanje. Misel, da bi se to res zgodilo čisto prezgodaj :( , mi malo krati spanec, čeprav se je s tem nesmiselno obremenjevati in sploh je malo prezgodnji porod običajna navada :duda::duda: dvojčkov. Je tako?!
Zdaj sem nekje prebrala, da se dvojčki nekako hitreje (? :zmeden: ?) razvijajo kot enojčki in , da so pri npr. 35. tednih razviti tako kot enojčki pri 37. tednih - torej naj bi za dva tedna prehitevali v razvoju :zmeden2: To mi ne gre skupaj s teorijo, da so dvojčki manjši in lažji od "enojnih" vrstnikov :zmeden2:
Kako je v resnici s tem? A res pomeni, če npr. rodim pri 34. t, da bosta pikca razvita za 36. t ? Kaj pa njuna teža? Ni mi čisto jasno :zmeden: :zmeden2: :zmeden:
Zdajle smo zaključili 24 tednov, upam na vsaj še 10! Vaše izkušnje?
:rozica: za vse!
P.

Draga dvojna nosečka:nosecka::nosecka:, s prezgodnjim porodom so tudi mene precej strašili. Moja ginekologinja je trdila, da moram veliko počivati, bolniške pa mi ni hotela dati, dokler nisem več mogla delati zaradi res velikega trebuha (okrog 32 tedna). Je bila pa ves čas pozorna na enakomerno razvijanje obeh dojenčkov (ena posteljica) in na dolžino materničnega ustja, pritisk, železo v krvi, edino velike probleme sem imela z otekanjem. Začelo se je nekje v petem mesecu, ko sem morala omejiti sol in nadaljevalo vse do konca, ko nisem smela več okusiti soli. Tudi to je minilo s sproženim porodom v 38 tednu. Deklici sta bili zdravi, nobene zlatenice, nobene dihalne stiske in popolnoma razviti. Tehtali pa sta 3690 in 3630 g.

LP Marta

Marta, ful hvala za tolažbo! :rozica:

Vseeno bom še malo težila ;) ; do kdaj naj bi se dvojčka obračala in dokončno obrnila v maternici? Moja :modri: in :roza: že od začetka ležita prečno eden nad drugim in se ne premakneta s tega položala. Je možno, da tako kar ostaneta? CR mi ne diši preveč.
Pa še to: s koliko tedni in s kakšno težo naj bi se dojenčki rodili tako razviti, da ni težav in potrebe po inkubatorju? (zamislila sem si namreč porodnišnico v PO, pa pol slišala, da ni dobra za nedonošenčke :zmeden: )
Hvala, hvala :rozica:
P.

Uf, sorry. Malo sem se zatipkala, moji deklici:duda::duda: sta ob rojstvu imeli 2630 in 2690 g (kilo manj kot sem prvotno napisala). Zdaj pri štirih mesecih pa imata vsaka čez 6 kg. Bile smo tudi v razvojni ambulanti in sta rahlo nesimetrični zaradi lege v maternici, vendar zaenkrat ni potrebna nobena terapija. Bili sta namreč postavljeni z glavicama navzdol kar nekaj tednov pred porodom.

Tudi jaz sem cincala med porodom v Postojni in porodom v Ljubljani (sem iz Domžal). Z možem sva se dogovorila, da v kolikor bo porod nekje do 35 tedna gremo v Ljubljano (kjer imajo poskrbljeno za nedonošenčke), drugače v Postojno rodit z epiduralno. Ker znakov poroda ni in ni bilo, sem odšla na pregled v Postojno pri 35 tednih in so me poslali domov in spet pri 37 tednih in dveh dneh, ko so se odločili sprožiti porod (po amnioskopiji sem začela krvaveti). Situacije v Ljubljani ne poznam, sem bila pa zelo zadovoljna z zdravniki v Postojni, ker so dobesedno plesali okrog mene in dvojčic. Sestre pa so mi šle na živce, saj ne da mi ne bi pomagale, na vsak način so hotele, da se sama navadim skrbeti za obe deklici, jaz pa zase nisem vedela (huda slabokrvnost) in sem jih kar naprej klicala tko, da sem bila sama sebi zoprna. Komaj sem čakala da grem domov, pa sem bila vsega skupaj v bolnici komaj 8 dni (carski rez). Zdravniki so bili pa zakon in ko sem odhajala domov, so se prišli poslovit, kolikor manj spodbudnih besed sem dobila od sester, toliko več sem jih dobila od zdravnikov. Ker se mi maternica ni dovolj krčila in sem imela močno čiščo, sem klicala nazaj v porodnišnico in me je zdravil sam dr. Merlo (na preglede me je naročal v času svojih dežurstev oziroma kadarkoli bi imela varstvo za deklici, sem ga pa morala klicati vsak dan in mu poročati o svojem stanju). Res, zdravniki so bili fantastični, tako človeškega odnosa nisem doživela še nikoli prej v svojem življenju.

LP Marta

O, to pa prav fajn prebrat - PO torej čista zmaga :bravo: Razmišljam tudi sama takole: če me preseneti pred 34 t - bo LJ, kasneje pa PO! Definitivno!
Še neki hočem vedet (kok sem že sitna, a ne): pri tebi so porod sprožili, izšlo se je pa s CR? Kako to :zmeden:
P.

Ja, po moje je Postojna čista zmaga:bravo:, seveda pod pogojem, da je res vse ok in da sta dvojčka donošena:duda::duda: (meni ju je ginekologinja merila z ultrazvokom na 14 dni in potem je računalnik izračunal njuno težo, najprej sem bila vesela, ko je rekla da ima vsaka pol kile, nato magično mejo 1 kg, nato kila in pol in nato dve kile.....). Mi je ginekologinja govorila in me malo netaktno strašila (ena posteljica), da se dvojčki prej rojevajo, vendar nisem imela nobenega konkretnega vzroka, da bi se pri meni to zgodilo.

Moji deklici sta se že nekje okrog 20. tedna obrnili na glavo in tako ostali vse do poroda, zato so me pripravljali na normalni porod. Ker sem želela epiduralno sem se odločila za Postojno. Ko sem bila tam na pregledu in so me pregledali ter rekli, da bi kar notri ostala (to je bila tudi že moja želja), so me pregledali z ultrazvokom in je bilo še vse ok, potem so pa rekli, da bodo pogledali če sem kaj odprta in preverili plodovnico, pa sem na tem ginekološkem pregledu začela malo krvaveti. Zato smo se z zdravniki (tremi) odločili, da bodo sprožili porod, ker sta bili deklici dovolj veliki. So me pripravili na porod, mi naštimali umetne popadke, maternica se je začela krčiti, jaz po nisem čutila popadkov. Potem so mi predrli plodovnico, v tistem trenutku pa mi je odstopila posteljica, zato so samo rekli, da je treba takoj narediti carski rez in so ga. Ko sem se zbudila pa sem bila mamica:sloncek:. Super. Mi je blo pa v Postojni to zoprno, da v intenzivni ni bilo obiskov, razen seveda naših majčkenih črvičkov dvakrat na dan.

Če bi še enkrat rodila, bi pa vseeno nekaj spremenila. Zamenjala bi svojo ginekologinjo, ker se mi je veliko premalo posvečala, edino kar je bilo dobro je to, da ima dober ultrazvok. Prepozno mi je dala tablete za železo, ko je bila slaba nuhalna mi ni hotela dati napotnice za genetski posvet, ampak mi je kar zabrusila, da rabim amniocentezo, potem mi je enkrat rekla, da lahko en dvojček popapca drugega (takrat sem jo skor mahnila), ko sem bila na amnio so ugotovili, da je samo ena posteljica in takrat mi je v materinsko napisala, da nosim enojajčna dvojčka, ki sta v eni votlini (porodničarji so potem noreli, ker oni so pa videli da je vsaka v svojo votlini), ni mi hotela dati napotnice za rešilca, hotela mi je sama narediti nuhalno, kljub temu, da nima licence, pri 32. ali 33. tednih mi je pa rekla, da je konec pregledov in srečen porod ter me postavila pred vrata:zmeden:..... Rodila sem pa pri 37 tednih in dveh dneh.

LP Marta+:duda::duda:

Joj, tok mi je fajn take stvari prebrati :) in ful sem vesela vsega pozitivnega! :):bravo:
Ja, tudi moj G je pesimistične sorte :zmeden: in me že od začetka straši z vsemi mogočimi zapleti :(. Hkrati se mi zdi pa dober strokovnjak, ki nič ne bi prepustil naklučju. Sem že cel čas na bolniški z njegovim blagoslovom in mi prav nič ne manjka :), le običajni samo-strahovi se mi vrtijo po glavi. Ampak z minevanjem tednov se najhujše skrbi izničujejo, kmalu si bom želela le še porod brez zapletov in zdrava :modri: in :roza: :)

Naj tvoji sončki lepo in zdravo rastejo!
P.