se fuuul strinjam

Tudi dret se ne moreš več- pomeni da se samo dereš in oprosti še jaz bi se ti smejala v faco
A dretje je način vzgoje??
otroku manjka pozornost ti mu pa daješ hladen tuš,dretje...
Pogovori se z njim,igraj se z njim,pogovarjaj se o tem kaj čuti,zakaj je sestrico pohodil itd
ne pa samo dret
že od začetka se mi zdi da vzgoja ni nekako niti malo tvoja vrlina,pa bi vsaj malo mogla biti
Vsak otrok potrebuje mamino pozornost ,tebi tvoj otrok sporoča da je nima dovolj ,ukreni kaj,drugače  bo samo še hujše

jaz te pa čisto razumem.Sem zagovornica trde vzgoje,ampak ti povem, da najprej poskrbi zase.
Bodite veliko zunaj, pojdite kam na obisk ... vpreži  moža


_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

vse sem vas prebrala. nisem zagovornica tepeža in se tudi držim. samo da bo pa po meni hodil in nagajal se pa neha.
se igrava skupaj risanke gledava riševa pesmice se čiva in ko ima obdobje je za popizdt. pa mi pravi tašča če bi bil moj otrok bi bil že vs pisan . jaz pa nočem moj ati me je samo 1x udaril in nikoli več. sem si zapomnila. ne vem kaj delam narobe.

dojenčico ima zelo rad in jo obužuje - saj ko jo je pohodil je pol čez nekaj časa prišel in jo  božal in da ne bo več to naredil. kazen pr nas je soba pa risank ne dobi - mogoče nisem preveč trdna v tem in pol popustim.

vidm kolege kakšno vzgojo imajo in me je kar groza ker pa sem jaz 1x ga dala pod hladen tuš ker ni nič pomagal - sem pa največja pošast kajne. . saj mi je bilo žal ve sploh ne veste kako.


_____________________________

Blaž 10.03.2006
Maja 6.08.2009
1 mesec 4050 56 cm
2 m 6350 57 cm
3 m 7350 61,5cm
6 m 8900 66cm

Od napisanega se še najbolj strinjam s Saas. Vse ostale se delajo 'angelčke', pa vendar vse mame vemo, kako nam otrok lahko dvigne pokrov (mislim, da jih je blazno malo, ki se znajo v takšnih situacijah 100% kontrolirat). Je pa res, da povzdignjen glas enkrat ali dvakrat zaleže, potem pa nič več. In ko to ugotoviš, je potrebno takoj prenehat. Verjamem, da ti je težko, še posebej, če si več ali manj sama za oba. Mogoče bi bilo še najbolje, da si takrat, ko ti ta velik začne nagajati, vzameš par minut zanj, ga umiriš do te mere, da te je pripravljen poslušati (primi ga odločno za roko ali stisni k sebi ali kar koli podobnega) in ga s čisto mirnim glasom najprej vprašaj, zakaj je to naredil, mu nato na kratko razložiš, zakaj ti to ni všeč in potem se dogovorita, da medtem, ko ti poskrbiš za dojenčka, bo on nekaj narisal, sestavil, karkoli že pač, potem pa boste skupaj kaj počeli ali šli. Če boš uspela vztrajati v mirnem tonu in vzdušju, se bo tudi on počasi umiril. Bo naporno, ampak se splača.
Kar se tiče pa mrzlega tuša: povsem dovolj bi bilo le par kapljic mrzle vode iz kozarca - če gre res čez skrajni rob. Kot ali soba za 3 minute, da se umiri, pa nikoli ne škodi. Ampak se takrat niti malo ne smeš ukvarjat (ali pogovarjat) z njim. Po kazni pa obvezno - na kratko.

Ne vem, če si pred časom gledala oddajo Mali vragci na A kanalu, ampak si se vsakič lahko našel v skoraj vsaki epizodi. Otroci so si zelo podobni, starši pa po svoje tudi. Veliko potrpljenja in ljubezni ti želim!

_____________________________

Če imaš 3 sončke, dan ni nikoli oblačen :-)))

Se podpišem pod saas.

potem mu enostavno razloži, da lahko s tem sestrico zelo poškoduje, da jo bo zelo bolelo, da ji bo hudo in bo jokala. In ga vprašaj, če bi rad, da sestrico boli? Bo rekel, da ne. Potem mu pa razložiš, da če tega noče, potem ne sme hodit čez njo, ker je ona še mala, on pa velik in jo boli, če kaj takega naredi. Da mora bit zelo nežen in jo lahko boža in mu pokažeš kako, itd...
ronja tudi včasih proba naredit foro iz nečesa, se smeje, ko ji rečem, da to pa ne. Ampak pri nas res pomaga, da se pogovorim z njo. Gledam jo v oči in držim v naročju oz. pri sebi - pač da sva skup in ji povem, da to ni smešno. In ji ponavljam, da meni ni smešno, ker boli/je nevarno, itd... in to toliko časa, dokler ona ne skapira, da to res ni fora - se neha smejat in me resno pogleda in potem ji razložim in kar pali. probaj, zgubit nimaš kaj.

Vsekakor pa se moraš z njim zdaj ukvarjat ogrooooooooomno. Ko misliš, da se veliko, se moraš še bolj. Pač ko pride nov član, se moraš nekaj časa samo s tavelikim bavit - vsaj pri nas je bilo tako. Ampak se je splačalo! Tistih prvih 14 dni, ko sva prišli iz p., je bilo peklenskih, jaz nisem več vedela, kaj naj naredim, ker je bila nemogoča! Ampak se je splačalo vztrajati - jaz sem jo non stop objemala, jo lupčkala, se igrala z njo, sami sva šli na sprehod (brez malecke) in kadar je težila, sem ji povedala, da jo mam rada tudi če dela vse narobe, da se to ne bo nikoli spremenilo. ko je dobila nazaj to zaupanje in videla, da je sestrica ne ogroža - to je bilo v 14ih dneh - je bilo pa super - od takrat naprej nisem NIKOLI več imela nobenih problemov kar se tega tiče. Res se splača - samo je pa res naporno, jaz sem čisto zbolela takrat!

Kadar je malecka spala, sem se vedno ves čas aktivno igrala s taveliko. Nekaj časa se je prav videlo, kako to rabi. Ko se je malecka zbudila, je sicer vstala iz mojega naročja in ko je prišla do košarice, je bila vesela, ko jo je videla, vendar se je videlo, takrat ko je vstala iz mene, da bi v bistvu rada še malo bila pri meni, da sva sami in ji berem knjigice (to ma ona najrajši).
Zdaj pa - hehe - se tudi še spravim brat knjigice z njo, če kdaj slučajno malecka spi, pa tavelika ne. Ampak zdaj ona ko zasliši sestrico, je ko raketa: "Leeejla, budla, maaami, piiiidi!" (Lejla se je zbudila, mami, pridi!) Ni šans, da bi se ona takrat še malo cartala pri meni, ona ma zdaj Lejlo! Bognedaj, da ne skočim takoj ponjo! Se dere ko jesihar ! Mi je prav luškano, sem ful vesela! Tak da če je to od ljubosumja oz. pomanjkanja pozornosti (čeprav mu daješ ogromno, se lahko njemu še vedno majejo tla pod nogami, to ni kritika nate, samo otroške oči drugače vidijo...), potem lahko s tem elegantno rešiš situacijo.

Tako, kot sta napisali Ronja in Saas.
Prvi otrok mora ostati prvi. Otroci na ta način kličejo po pozornosti. Za otroka je najstrašnejši občutek, da ni več pomemben, takrat ima tudi občutek, da je izgubil ljubezen od zanj najpomembnejših ljudi, to sta starša. Vsi otroci so raje kregani ali tepeni, kot, da imajo občutek, da nimajo pozornosti staršev. Kadar otrok ne dobi pozornosti, ko se igra in je "priden", si pozornost pribori na ta način, da počne nekaj, kar staršem ni všeč. Takrat pozornost sigurno dobi. Ob novorojenčku si otroci pogosto na ta način priborijo pozornost. Tako se tudi poglablja ljubosumje.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

mamice hvala za vaše nasvete

_____________________________

Blaž 10.03.2006
Maja 6.08.2009
1 mesec 4050 56 cm
2 m 6350 57 cm
3 m 7350 61,5cm
6 m 8900 66cm

Berem tvoj post in že vmes razmišljam, kako bi ti lahko čimbolje pomagala, in potem preberem tole.
Prosim, tega ne prakticiraj več, ker je katastrofalno in me kar zmrazi.

Najprej se zavedaj, da otrok ni vržen v svet zato, da bi kot nekakšen robot delal vedno vse točno tako, kot si starši zamislimo.
Čeprav nas razjezi, se zavedajmo, da je to, da ima otrok "hrbtenico" v bistvu ena pozitivna stvar. Da ti kdaj ugovarja- omili, ja, tudi kaznuj, ampak ne misli, da je nemogoč, temveč ga jemlji kot odločnega.
Otroci vsak trenutek pač ne morejo biti briljantni, pridni, to je jasno.
Seveda se problem pojavi, ko s svojim obnašanjem ogrožajo sebe ali, še huje, druge, kot v tvojem primeru.
Osebno mislim, da njegovo obnašanje izvira iz spremembe v družini.
Si predstavljaš? Tri leta je edini, glavni, ima vso pozornost, potem pa kar naenkrat bum.....
Mislim, da ga moraš vključevat v to, kar delaš z dojenčkom- se mu bo dopadlo, ko ti bo lahko pomagal pri previjanju, ko mu boš rekla, naj izbere kakšno cunjico bi pa danes oblekli dojenčku ipd., in ga na vse pretege hvali.
Boš vidla- deluje!

Simonalokar - joj, kako te razumem! Trenutno imamo dneve, ko sem čisto obupana in sploh ne vem več kaj naj še naredim. Ta strejša je 3,5 leta, ta mala 1 leto.
Ko se je ta mala rodila sva z možem res full pazila, da je bila ta večja vedno v vse vključena - je pomagala previjat, kopat, jo je lupčkala, cartala - skratka neverjetna ljubezen. Je pa res, da sva si za starejšo oba vzela veliko časa, delali in ustvarjali smo vse mogoče. Do zdaj nikoli ni bilo problemov, imata se zelo radi, starejša nikoli ni bila kaj ljubosumna. Tudi trma in izpadi so bili redki.

Zadnji mesec ali 2 pa katastrofa. Večja kar naprej trmari, iziva, tepst je začela (potem pač pojasni da to dela en fant v vrtcu), tudi ta malo udari, skratka totalen preobrat, kr naenkrat, pa nič si ne da dopovedat. Naredi šimarijo, se mora ohladit, potem pride vsa sladka, se opraviči, se pogovorimo, pocartamo in si prisežemo, da ona ne bo več poredna in da potem ne bo kregana... Pa čez pol ure enaka štorija Pa ji ukinemo bombončke, pa risanko pa po potrebi še pravljico pa nobenega efekta.

Pa se ful trudiva da efektvino preživljamo čas skupaj, rišemo, režemo, lepimo, pojemo, gremo na sprehode... Res ni zapostavljena. Včasih mi je full hudo, ker ta mala je pravi sonček, non stop nasmejana, pa mora tolikokrat čakat, pa čakat, da se s ta večjo ukvarjam, pa naj jo cartam, ali kregam, ali se pogovarjam z njo.

Res mi je včasih prav grozno, da imamo take hude dneve. Vedno sem upala, da bom mama, ki bom vse reševala z mirnega, s pogovorom, zdaj pa so dnevi ko se še samo derem, ker mi enostavno dvigne pokrov.

Po eni strani komaj čakam da mine to obdobje, po drugi strani pa so dnevi ko sta takoooooooo zalti, da to res ni...

Ja pa a obsedi na stolčku? Kolikoč časa mora sedet? Se potem pogovorita? Tudi mi imamo kazenski stolček v njegovi sobi (tovrstno kazen prakticirajo tudi v večini vrtcih) in ko je lump ga opozorim, enkrat, dvakrat, takrat mu tudi povem, da bo šel na stol in če ne preneha z "lumparijo" gre sedet tja. Ponavadi itak seveda začne jokat, ampak dokler se ne pomiri itak nima smisla se pogovarjat: Ko odtuli svoje (ponavadi še kaj odgovarja nazaj iz stolčka) pridem k njemu in ga vprašam, če se je pripravljem pogovorit. Če reče ne, ga pustim še minuto ali dve samega in potem še enkrat vprašam. Se  še ni zgodilo, da ne bi drugič rekel, da bi se rad pogovoril. Takrat pokleknem k njemu, ga vprašam če ve, zakaj je bila mami huda, mora sam povedat zakaj je bil kaznovan. Potem jaz povem, zakaj se mi to kar je počel ne zdi vredu (varnost, uničevanje stvari ipd. ) se objameva in polubčkava. Ponavadi je potem mir do naslednje lumparije seveda. Za vsako stvar seveda ne gre na stol. Ponavadi zadeve rešiva še z malo bolj glasnim opozorilom.


_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

No pri nas imamo tudi težave zadnje čase,pridejo trenutki ko prav izziva... pričakujemo dojenčka v  kratkem, tako da določene zadeve se kažejo že v zvezi s tem, težko je bit pameten takole za druge, zato ne bom 
Povem pa vam eno našo 'prigodo'. Zunaj se je igrala na terasi in je mali prišlo na misel, da bi s kredo mal popisala sosedov  črn opaž na terasi to je že enkrat naredila pa je pač morala očistit... tokrat sem se odločila, da jo poleg tega da počisti, pošljem za kazen not... pa se začne jokat da ne in da bo kar spokala in šla od doma ker tako grdo z njo ravnava.... 3,5 let stara pa naj bi to poslušal ki ni bil zraven in ni vedel kaj se dogaja.....


_____________________________

Nobody is perfect.

Hi! I'm Nobody