...furat vse skupaj Mislim predvsem tiste številčnejše družine, kjer ste mamice večino same, majhni otroci, skrb za dom in še dodatne dejavnosti, študij, delo... Jaz bi se najraj klonirala pa bi blo ravno prav dela za dve osebi.

_____________________________

* Čas je najboljši učitelj, a kaj ko na koncu ubije vse svoje učence.
* * Ni bogat tisti, ki ima največ, ampak tisti, ki najmanj potrebuje.
* * * Če mislite, da zmorete ali da nečesa ne zmorete, imate v obeh primerih prav.

hej.s hcerko sem sama.
res da velik spancka in papca (k je se mejckena), ampak nama gre.velik dobre volje pa ni take panike:)

Nikak.

Zato pa sem dala določene stvari na stran.

Saj je jutri še en dan...

_____________________________

...vox populi...

Saj nam ne uspeva. Naredimo samo bistvo.

Na najslabši možen način. Zanemarila sem sebe.

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Ja, m_m se strinjam s Kerenso - nam ne!!
Pa z Rijo tudi - moreš dat nekaj na stran, al pa najt varstvo za obe mali in se potem z vso vnemo lotit najnujnejše zadeve (recimo, to je bil pri meni študij pred časom) Pa ko zaspijo, narediš kej, navadiš jih, da spijo skup...Je pa zlo naporno in se po enem času skuriš, če si vmes ne vzameš fraj.
Jaz sem ravno v frki - na šihtu v šoli, kjer je vedno kej za doma delat, pa dva mala in en v bušiju in se bom zdej konkretno lotla projekta Strokovni izpit...tak da tudi za forum ne bo časa, pa otročki bodo tudi malo več pri babici...


_____________________________

MONTIGNAC

furam samo odnose. Prah , cunje pa lepo zanemarim

Me veseli, da nisem edina. No, edina, ki to prizna.

Jaz imam hude težave s tem. Ker bi rada imela vse pospravljeno, zlikano, urejeno, bila veliko z otroci, obenem ne zanemarila službo ipd. In se matematika ne izide. Trenutno sem na porodniški in se mi zdi, da skozi pospravljam in skozi je vse v luftu. Pa se mi ne samo zdi, tako je. Nekako si dopovedujem, da pri dveh majhnih otrocih to enostavno ne gre. Se morem malo skulirat glede tega. Ena je prav napisala - pomembni so odnosi, vse drugo - prah, cunje&company pa lahko počaka. Zdaj moram samo v prakso še to spravit

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Sem že sama hotla odpret to temo, ker me zanima kako res druge vse skupi furate. Tudi jaz sem bolj perfekcionistične narave in bi rada imela vse pod kontrolo (cunje, čistoča, pospravljeno...), skratka vse na svojem mestu drugače sem preveč živčna ko iščem vsepovsod za ta večo rokavičke, za tamalega kapico, za sebe ključe...
Trenutno sem na porodniški, pa me je že v naprej strah kako bo, ko bom še v službi. Sicer pa moram priznati da sem zelo srečna ker imam krasnega moža, ki mi veliko pomaga, pa dva čudovita otročička in to mi daje ogromno energije. Mali je star 3 mesece in sem začela dvakrat na teden, zvečer, ko je že vse opravljeno hoditi na aerobiko. Vam povem nimaš boljšga, za sprostitev, da neki nardiš zase, pa da dobiš ful energije.

Ubadam se dopoldne s sabo (sem na bolniški), popoldne z otroki, mož pride na vrsto, ko pride .
Razen zdravja, trenutno ni važnejšega področja.
Če povem,da sem ravno prebolela uroinfekt (včeraj zadnji AB), da smo 4/5 družine imeli neko trebušno virozo ta vikend, da me čaka danes UZ srca v Porodnišnici ...

uuuffff....ja je kar naporno. jaz v službi od 8 -16, pa dva do trikrat na teden fax. 2 otroka en 11 letnik en 3 letnik. partner dela v izmenah (8-15 in 12-20.00 pa vsaka druga sobota). starejši sin pridno izkorišča mojo odsotnost čez teden zaradi faxa....mi je učiteljica povedala zadnjič na govorilnih (nima naloge, pozabi na del. zvezek...ipd) cote perem ko pridem domov in čakam da jih potem obesim, ker sta mi tast in tašča zatežila, da moj sušilec porabi preveč elektrike (ki jo tudi mi pol plačamo....bom si naredila kar vmesni števec) likala nisem že od nevem kdaj....pucam ko mam čas (recimo en dan spucam kopalnico, drugi dan dnevno, tretji dan pomijem po tleh) čeprav je moj dragi navajen na čisto stanovanje (ko je bil še v hotelu mama)...jaz enostavno vsega sama ne zmorem - ker on misli da mi fuuuuulll pomaga, ko enkrat na teden zloži posodo iz pomivalca )....spat grem ob 23.00 ali pozneje, kuham ko pridem domov....ali pa skoham prejšnji dan še za naslednjega.
včasih sem crknjena ko pes....aja pa še hujšam poleg po montignacu - a sem potem ker obvladam več nalog hkrati multipraktik oz. multitasking stroj


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Jaz sem tud bolj perfekcionistične sorte, vendar sem se že toliko skulirala, da igrače pospravljam zvečer in opoldan, ko gre otrok spat, vmes pa ne. Me preveč motijo, da bi jih cel dan pustila ležati vsepovsod-toliko se še nisem skulirala . Kuhanje na obroke (nekaj pred sprehodom, dokončam, ko prideva s tamalim nazaj), pranje perila zvečer, zjutraj ga vržem v sušilec, opoldan pa zložim. Sicer pa na teden operem 3, max 4 stroje, pa še te navadno med vikendom, tako da to ni problem. Za likanje, sesanje in brisanje prahu pa plačujem 4€ na/uro, enkrat na teden po 5 ur. Hvalabogu, si to lahko privoščimo, čeprav pa te marsikdo zaradi tega postrani gleda, češ, da se preseravaš in kakšna gospodinja da sem. Kaj čem, nam pač teh 5 ur na teden preveč pomeni in smo raje aktivno skupaj, pa še mož me je vedno spodbujal k temu, saj tudi sam raje vidi, da sem spočita . Pravzaprav se je veliko mojih prijateljic odločilo za pomoč v gospodinjstvu po rojstvu. Drugače pa priznam, bi tudi mi prijateljevali s prahom in kupi nezlikanega perila. Vendar raje to, kot pa zanemarjenje družinskih odnosov.

Enako

To se tudi jaz sprašujem, kako mi uspe.

Odgovorim čez 14 dni, ko gre lubi nazaj v službo (zdaj je na očetovskem dopustu za malecko) in bom sama doma z zeloooo živahno 18mesečnico in 14 dni staro pupiko... Danes pa me čaka mini generalka, ko gre lubi na basket, pa upam, da bo šlo lepo skozi .
Ampak nisem pa sama in lubi se zdaj enako ukvarja z njima kot jaz - torej oba skoz . Mam kar malo treme, kako bo, ko ga ne bo tu... Pa še služba se jim je preselila nekam bogu za leđa in bo zdaj 1 uro na dan manj doma (prevoz tja in nazaj...)

Sicer nisem perfekcionistka kar se praha in cunj tiče, sploh fleki, ki ostanejo po pranju me niti pod razno ne ganejo, saj se skrijejo v svežih , vendar je zdaj zaradi dojenčice pač treba met bolj čisto, tako da likam njene cotke in plenice in tudi prah brišemo in upam, da mi bo to nekak ratalo tudi ko bo lubi šel delat. Igrače pospravljamo skupaj samo zvečer, takrat pa, saj drugače ne bi imeli kje spat .

Trenutno sem na porodniški, ko pa bom šla delat, pa grem za 4 ure, to sem že zmenjena, otroci bojo samo enkrat mali, bomo že nekak prišli skoz tisti 2 leti, ko je kriza, ker so še mali.

Študiram itak vedno samo ponoči, takrat mi glava dela, tako da bo tako tudi vnaprej - ko bo treba oddat dr., bo kriza, to mi je jasno ko beli dan, ampak si res ne bom delala skrbi že zdaj. Saj sem vedno dobro delala pod stresom . Tiste 2-3 mesece na koncu vem, da bom zanemarjala družino in lubija in to ve tudi on in seveda obratno, ko bo on oddajal. Ampak mislim, da od 3 mesecev nobena ne bo imela nekih traum .

Sem pa pred kratkim odprla temo pospravljanje ob malčkih, kjer se najde par uporabnih nasvetov - meni je življenje spremenil ročni sesalec, pa tudi metla za tamalo se je izkazala za dobro -  sicer ona sama noče pometat z njo, vendar pa lahko jaz pometam z njeno po mili volji oz. je to celo zaželjeno, ker mi jo skoz ponuja, da bi seveda jaz pometala z njo (pa tudi vsem obiskom, tako da morajo vsi pometat, hehe, vsaj čisto je )

Gospodinjska pomočnica se mi zdi sicer zelo pametna naložba, vendar si je trenutno ne moremo privoščit - ko si jo bomo pa lahko, bojo pa otroci že večji in ne bo več tak problem, verjetno... Sicer bi nam z veseljem zastonj prišla pomagat tašča, ampak vse se plača, pa sem rajši malo bolj sesuta pa svobodna .

Ko bi le študirala takrat, ko sem bila še samska, brez otrok, brez položnic...
Sedaj sem mama, študentka in zaposlena. Kako sfolgam? Nimam blage veze - pač laufa nekako. Pri nas imamo srečo, da sta stara starša pripravljena zelo dosti pomagat. Jaz pa sem produktivna 100x bolj kot takrat, ko sem bila popolnoma brez obveznosti.
Edina stvar, ki pri nas trpi, je gospodinjstvo. Tu pa je konkretna nula- priznam. Ampak mi pucanje vzame voljo do življenja, kamoli do učenja, tako da raje grem s tamalim na sneg, kot da bi bila doma v gumijastih rokavicah in s krtačko v rokah .  Potem me parkrat na mesec zgrabi da čistim par ur ponoči , čez tri dni pa se spet počutim domače v ustvarjalnem kaosu .

Skratka, treba si je postavit prioritete in včasih zamižat na obe očesi !

_____________________________

ROŽICA

Na začetku sem v hudo depro padla ker ni bilo več vse v nulo pospravljeno, vse pravočasno narejeno, jaz tako zanemarjena da bi še sedaj glavo v pesek porinila ko samo pomislim kako je bilo, ves svet kriv da je situacija takšna........Potem sem pa malo v glavi porihtala zadeve, se pač drugače organizirala da stvari naredim ko otrok spi, učim se zvečer ko gre spat in grem pač po novem tudi jaz ob 21h v posteljo da se učim, navadila sem ga da počaka tudi če se grem jaz tuširat in glavo oprat, da še ne bo konec sveta če malo počaka.........
In hitro sem se naučila v glavi narediti en preklop, da če vem da moža ne bo doma tudi več dni skupaj (narava dela) si zabijem v glavo da bom vse zmogla, da to sploh ni nič takega in vse porihtam, včasih še boljše kot če bi on strašil zraven .


_____________________________

Exkontrakarambolmatica.

Enostavno moram sfolgat. Mojega takorekoč skoraj nikoli ni doma (šiht, popoldanc), tako, da večino stvari opravljam sama - tudi moške.Jaz  delam zjutrj (včasih tudi popoldne), ko sem z otroci, pa se posvetim striktno njim - s tamalo se igram, večja 2 pa moram spomnit, da se je treba učit. Je pa res, da večja 2 že marsikaj pomagata (pomijeta, pospravita posodo, obesita ali pobereta perilo, posesata, nahranita psa), pa ni tako hudo.
Drugače pa tudi jaz ignoriram prah , pa rečem si, da vsako delo lahko počaka, otroci pa ne .
Pa poskušam vse delat brez naglice in živčanja, ker drugače ni nič.
Saj se da -še zase si vzamem čas. Študiram, da bi se letos še na fax vpisala - o času za učenje pa me ne spraševat


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Gospodinjska pomočnica mora bi super zadeva, če si jo lahko privoščiš. Tisti oz. bolj tiste, ki se zmrdujejo nad tem, češ da so oni včasih vse sami posotrili, ja ker so živeli v drugih časih. Takrat smo bli tut otroc drugačni in manj zahtevni pa se noben ni z nami ukvarjal. Mislim, da smo mamice danes kar en multipraktik, kot je že mojamura rekla. Vidim, da smo bol al manj na istem. Ronja tvojo temo sem našla. Uporabne zadeve ni kaj, nekaj sem jih že prakticirala. Fajn da se zberejo na enem mestu.

Kak se pa relaksirate? Men se zdi, da včasih kaka ura na teden tule gor namesto brisanja praha kar pomaga. Pa šport seveda, če si zdrav pa da ti vreme dopušča pa da so otroc popedenan. Se mi zdi da če 2-3m delaš na 110% pol rabiš vsaj 2x tok časa, da prideš na stare tire.

_____________________________

* Čas je najboljši učitelj, a kaj ko na koncu ubije vse svoje učence.
* * Ni bogat tisti, ki ima največ, ampak tisti, ki najmanj potrebuje.
* * * Če mislite, da zmorete ali da nečesa ne zmorete, imate v obeh primerih prav.

Saj imaš lahko vse to na vedno istem mestu, pa ti za to ni potrebno biti perfekcionistka. Vse našteto pri nas vržemo na polico garderobe pri vhodnih vratih in to je to.

Drugače pa - zjutraj pridem domov iz službe nekje med 6:15 in 6:30 in v 15-ih minutah, preden zbudim svoje tri moške, na hitro pomečem stvari približno na svoja mesta - igrače v kot dnevne sobe ali v otroško sobo, cunje, za katere ne vem, za kam so, v en kot kavča, posodo z mize v korito, papirje v omaro in smeti v kanto. Zjutraj Gospo Pes pelje ven starejši sin (in zvečer tudi). Ko moji trije ob cca. 7:30 grejo od doma, pomijem posodo in dam prat perilo, potem grem pa spat. Popoldan, ko vstanem, najprej ni veliko od mene (na, pa tudi potem ne ), ampak nekje do dnevnika na POP-u uspem pobrati cunje iz stroja in jih obesiti ter narediti nekaj podobnega večerji. Po večerji mizo pospravi Kamikaza (če je pri volji) in to je za tekom dneva načeloma to. Kar je več od tega, narediva s Kamikazo čez vikende, ko otrok ponavadi ni doma (vsaj mlajšega).


Za začetek vsak dan najmanj pol ure miru ob jutranji kavi, s slušalkami (in glasno glasbo) na ušesih (da ne slišim in ne šmirglam ostalih družinskih članov, pa če se pobijejo med sabo ) in pred notebook-om. Drugače pa najmanj 1x tedensko pijača v kakem lokalu (s primerno družbo in brez družinskih članov), najmanj 1x tedensko samostojni shopping (brez otrok, ki bi jih lovila po shopping-centru in brez moža, ki bi mi stal za hrbtom in me priganjal) in najmanj 1x tedensko cel dan spanja (večinoma sobota ali nedelja). In pa najmanj 1x mesečno noč, preživeta v diskoteki.

Kaj pa mi, kjer smo atiji večinoma sami?
Pospravljanje je na vrsti zjutraj, ko je doma samo tamala, kuhanje in pranje ter sušenje lahko opravim tudi takrat. Ko pride mama iz službe, sem lahko toliko prost, da odnesem smeti, pospravim garažo in občasno posesam avta (ker imamo pred hišo še pesek...)
Popoldne so otroci itak še bolj zahtevni kot zjutraj, tako da se začne kopanje med 18:30 in 21:00 uro. Najprej skopam malo, da jo lahko mama nese spat, tavelika ima večerjo, pa njeno kopanje in med 21:00 in 21:30 jo mama pospremi spat.
Ker mama vstaja ob 5:45, gre ob 22:00 najkasneje spat.
Jaz pa, če je potrebno, opravim likanje, pospravljanje spodnje kopalnice, sobe z igračami, kuhinje, jedilnice in dnevne sobe (od 21:00 dalje), potem pa začnem delati nekje do 1:30 ali 2:00.
Potem grem spat. Vstanem ob 5:45, ko se mala tudi zbudi, da se lahko mama pripravi...

Vikendi so pa malo drugačni...

Relaksacija? Kaj je že to...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

tako je pri nas

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.