IZVIRNO SPOROČILO: Frodo Bisagin
BTW: nekadilstvo ne daje pravico, da dolocas kaj kdo v lastnem stanovanju sme in ne sme. In glede na to, da so ti ocitno to ozji sorodniki (tista dva sebicna idiota) morda imate vec skupnega kot si mislis.
Kot kadilka seveda ne morem drugega, kot da se pod tole podpišem.
Torej... podpis: sebična idiotka.
V našem stanovanju se kadi. Kadiva midva z g. Možem in kadi lahko vsak kadilec, ki pride na obisk. Nekadilcem, ki jih spustim v svoje stanovanje, je jasno, da bodo morali preživeti kajenje. Takih, ki bi pi*dili, ne spuščam k sebi. Sem pa toliko tolerantna, da če imam na obisku nekoga, ki ima za moje pojme konkreten razlog proti dimu, ne kadim, čeprav bi lahko.
Ko grem na obisk, preverim, če bom tam lahko kadila (predvsem pozimi
). Če ne smem, to ni razlog, da na obisk ne bi šla, saj mi je do ljudi večinoma več, kakor do cigaret.
Tam, kjer se ne kadi (zaradi zakona), pa pač ne kadim. Pri dohtarju grem pred zdravstveni dom, v lokalu sedim zunaj, v kino grem pa tako ali tako samo, če vem, da bo film dovolj zanimiv, da bom za 2 uri pozabila na čik
. Povsod, kjer lahko uidem na čik-pauzo, pa pač grem. Če sem z nekadilci, poskušam, da se jim dim ne bi valil direkt v ksiht, niso pa nekadilci v moji družbi razlog, da jaz ne bi prižgala. Vsi, ki me poznajo, pač vedo, da sva jaz in čik v kompletu
.
Nasvet avtorici teme... V tujem stanovanju glede tega (žal zate) ne moreš odločati. Tudi kot solastnica ne (razen, če je v ZK določeno, katera soba je od koga). Rešitev? Selitev ali pa čudež (beri: da nehajo kadit').