Kaj je tisto, kar vas osrečuje in se vam zdi vredno in zaradi česa je življenje lepše?

Navajenost? Bližina? Jutranja kava? Seks? Nekaj tretjega?

Mislim da seštevek vsega naštetega , in da se veselim in vedno komaj čakam da pridem domov in sem rada doma.

da imaš enega ob strani in veš, da te podpira, ti pomaga kadar pomoč potrebuješ. Da se dopolnjuješ z nekom. Midva sva velikokrat istih misli, ko eden izreče, drugi ugotovi, da je ravno on o tem razmišljal.

Vsi iščemo drugi jaz in če ga najdeš, imaš izpolnjeno življenje

Ste radi doma? Ali vam nekaj manjka, če ste predolgo doma?

Ne, sem rada doma... in tudi sem že precej časa (bolniška), pa še vedno nimam potrebe da bi me vleklo kam drugam...., seveda rada tudi grem kam, ampak da me obkrožajo moji domači,- če ne drugi pa vsaj možek.
V prvi propadli vezi, nisem nikoli imela želje, da grem domov ( seveda zaradi otrok ja), ampak je to bilo tudi vse.... moža in domačnosti pa nisem tam čutila nikoli, prava muka je bila včasih in sem komaj čakala, da grem od hiše, v službo, malo na čvek, če ne druga sama z otroci na sprehod.... samo doma ne.

Kaj pa občutek, da se s tem 'omejuješ' in ožiš svoja obzorja samo na domači prag?

Morda v tem trenutku resnično prevladuje domači prag.....
Drugače sem pa zelo družabna, odprta za nova znanja, poznanstva, kraje in ljudi nasploh.... Tudi službo opravljam v množici ljudi.....
Vedno rada kam grem, ampak kot rečeno z svojimi, in z njimi skupaj spoznavamo novosti in znanstva.... mi je tako najlepše....

ali ni najlepši občutek, ko imaš neko zatočišče, kamor se z veseljem vračaš in si nabereš novih moči?

to, da grem in sem najraje doma, prav tako on in otroci...nič nam ne fali, če smo večinoma doma, sem pa tja kam gremo to je pa vse....

To, da se lahko končno na nekoga zanesem in bo zame naredil vse in me kdaj (oziroma je večinoma, imam srečo) postavil na prvo mesto. Ta občutek zaščite in da nisi sam za vse. Tega nisem imela nikoli, ker je nekako bilo mojim staršem vseeno, mami mogoče ne za določene stvari, pri določenih pomembnih stvareh in ko sem šla čez določene res hude preizkušnje, zaradi česar še mogoče danes čutim posledic,e je pa ni bilo. V bistvu če se ozrem nazaj, nisem imela niti prave prijateljice nikoli, tudi oseba, za katero sem mislila, da je, ni bila.



_____________________________

<a href="http://lilyslim.com/"><img src="http://sddf.lilyslim.com/0M3Cp2.png" width="400" height="80" border="0" alt="LilySlim Diet days tickers" /></a>

Da sem v vezi lahko to kar sem....da mi veza ne predstavlja omejitev......in da sama ne postavljam omejitev partnerju ter ga "oblikujem po neki idealni predstavi".....vse drugo, kot so pitje jutranje kave, crkljanje, seks  se mi zdijo bolj dobrodošle podrobnosti, ki zgolj popestrijo vezo in ji dajo neki čar......

Kaj pa vem. Recimo to, da mi dvigne živec tako da me stisne v želodcu pa gre bolečina skozi male možgane, pa iz preventive rečem v telefon adijo in odložim, da nebi rekel kaj, kar ne mislim. Potem jo pa čez pol ure pokličem in lahko zbijava štose na ta račun :)

Odgovor na prvo vprašanje je ljubezen in zaupanje, da veš, da je nekdo na tvoji strani, da te ima rad, tako kot si (težka, komplicirana, smotana;)... in ti njega, seveda:). Da veš, da karkoli že pride, bosta šla čez, da se ne sekiraš za male bedarije, da te potolaži in pomiri, ko to rabiš, da te vsak dan nasmeje... Vsota tistih velikih stvari z vsemi tistimi malimi sladkostmi, ki naredijo življenje lepo (crkljanje, seks, šale, doživetja, itd...)

Sicer pa je tale karikatura taka za naju: "love is taking care of eachother even when you're angry."
[img]http://www.flickr.com/photos/imtheirmama/8286135107/lightbox/[/img]

Radi smo doma in nam tu nič ne manjka, razen kakega kvadrata več:D. Radi kam gremo, ker je fajn kaj doživet, ampak najrajši smo tam, kjer smo "kot doma", to je recimo tudi na morju in pri dediju. Na srečo se to ne izključuje: greš nekam kaj doživet in prideš nazaj domov:). Sicer doma ne povezujem preveč s samim krajem, bolj z ljudmi, h katerim se vračaš. Sicer pa je bil on bolj zapečkar, jaz pa avanturistka, potem sva se pa našla na sredini, vsak je od drugega dobil nekaj dobrega:). Meni je zdaj bolj luštno doma, njemu se pa bolj da kam it .

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

 
To, da imam vedno neke cilje kratkoročne in dolgoročne,
da živim po svojih načelih,
da ne spreminjam druge,
da se do njih obnašam tako, kot si želim, da bi se oni do mene,
da sem iskrena...

Vedno pa se držim tega, najprej moram biti srečna sama s sabo, da je potem lahko nekdo drug srečen z mano


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Najlepši mi je čas, ki mi ga partner podari. Ko vidim, da mu veliko pomenim.