Imava 2 leti in pol starega sina. Ki pa je iznašel nov hobi - vse stvari meče čez balkon. In to pomeni res vse, plenice, pepelnik, copate, čevlje, igrače,...
Imamo to srečo ali nesrečo da smo v drugem nadstropju in večino stvari pade na sosedovo teraso, ker jih trenutno ni doma, kot kaže so na dopustu, moram vsakodnevno plezati čez ograjo če želim da imamo kaj obuti. Poskusila sva že vse, kaznovanje s sprepovedjo da gre na balkon, stvari z balkona pospravljam v stanovanje, poskusila sem se pogovoriti z njim, mu zagrozila da bosta teta in stric huda, da je mami žalostna,dobil jo je po prstih in po reti amapk ker nisem tip mame ki bi tepla in tega ne podpiram se mi ob tem le nakremži in to je to, ne boli ga ne niti za malo se mu ne zdi, nič...
Pa kaj naj še narediva? Zdaj sem mu zagrozila da bo anslednjič istal brez dude, pa se mi je le smejal, seveda kako da ne, če pa ve da ga nihče ne bo vso noč poslušal, ko nikakor ne bo zaspal brez dude.  Najhujše je ker je sosedom na teraso vrgel celo steklen pepelnik, prav zmrazi me kaj bi bilo, če bi komu padel na glavo. Seveda bom sosedom stanje razložila, ko se vrnejo in se jih iskreno opravičila za vdore na njihovo teraso, ampak saj ne morem pustiti da celotno naše stanovanje konča čez balkon.

Jaz bi vztrajal pri prepovedi dostopa na balkon - nikoli se ne ve kake preliminarne teste izvaja.

Vsekakor prepoved balkona!Sori ampak kaj pa počne mali sam na balkonu????Kaj ko bo začel plezat po ograji????

Prvo malo izobraževanja za mamo, kaj pomeni preliminarno?
Clea otrok ni sam na balkonu, pa vseeno to naredi, navadno je notri in kot strela prileti ter le vrže stvar čez ograjo, nikoli med rešetkami, ali le redko, ponavadi pa čez.

Pri nas velja prvo pravilo in to je, če smo zunaj smo zunaj, če smo noter smo noter. Ni sprehajanja sem ter tja. To zveni grobo, pa lulat otrok tudi "sme" noter, če smo zunaj, vendar ga hočemo navaditi, da ni sprehajanja.
Pod drugo me zanima, kako pride vaš otrok do pepelnika in podobnih stvari? Najbrž si mamica, pri kateri sme otrok vse prijemati in se z vsako stvarjo igrati, kar je pri nas drugo pravilo, da se to ne dela. Ker tako majhen otrok seveda tega ne razume, smo mu mi vse takšne stvari(daljnince, telefone, steklene kozarce ipd.) umaknili iz vidnega polja ali dosega rok. Torej pri nas pepelnik sigurno ne bi letel nikamor.
Pod tretje pa očitno nisi dosledna, če se ti otrok smeji, ko mu omeniš kazen (npr. dudo). Vsekakor moraš stvari, ki jih obljubiš-pozitivne in negativne za otroka, izpolniti, ker te drugače ne more jemati resno. Če je pri našem petletniku prepoved gledanja risanke zvečer, je tudi ni, pa če se po tleh meče. Vzami mu enkrat dudo, pa reskiraj eno noč, pa boš videla, da bo drugič grožnja "palila".
Torej kaj narediti? Še nekrat si preberi zgornje tri odstavke in se zamisli, mogoče boš pa našla rešitev. Otrok je vedno produkt vzgoje/nevzgoje staršev.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kot je rekla Marogica, nevarne stvari odstrani z dosega njegovih rok, balkon magari zapiraj, dudo naj pa vrže čez, če mu že ravno obljubljaš, pa še čas bi bil, da se je znebi.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Uf kriza ne vem, jaz bi mu kr prepovedala na balkon. Oz. bi zapirala balkonska vrata oz. bi jih imela odprta na "oberliht" . Še dobro, da sosedov ni doma, ko bojo pa lahko kdo pokasira kak steklen pepelnik na glavo . Po moje bi morala ti ali pa otrokov oče povzdignit glas (zavpit, res glasno) da bi mali jemal opozorila resno. In ga res nekako kaznovat. Mu v tistem trenutku vzet dudo, da bi videl, da si jo vzela, pol pa se naj joče, si bo vsaj zapomnil.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Preliminarno=pred poskusom skoka.

Zaklepaj balkon, bodi dosledna pri stvareh, ki jih rečeš, ne pusti mu vsega. Se bo pa sprva pač malo drl in jokal, ko mu novi režim ne bo povšeči, pa kaj

Kako bi reagirala v tvoji situacije  Že to, da se to dejanje (metanje stvari čez balkon) ponavlja, se mi ne zdi v redu.

Moja 1,5 letna hčerka tudi kdaj kakšno ušpiči in takoj odreagiram. Dam ji vedeti kaj se sme in kaj ne. Na preprost način ji razložim, zakaj se nečesa ne sme delati in velikokrat ponudim varianto, kaj bi lahko namesto tega počela.

Prepovedano stvar kdaj tudi ponovi, a se ne pustim. Vztrajam pri svojih pravilih. Sem pa zelo dosledna. Včasih je to prav naporno, a že pri tej starosti opažam pozitivne razultate svoje vzgoje. To me drži gor

Torej, če tvoj sin nečesa ne sme, mu tega ne dovoli. In on mora čutiti, da ti misliš zelo resno. Pa fajn je, da mu je jasno, zakaj tistega ne sme delati.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)