Zanima me, kako "se izmažete" kadar v kakšni situaciji odreagirate poplnoma narobe
Recimo, midve s tamalo sva imeli eno tako situacijo včeraj - jaz sem odreagirala kot poplni idiot in mi je bilo žal že isto sekundo, ampak reakcija je že bila in popravit se ne da...

Je pa bila stvar takšna, da je tamala previjala in mazala svojega baby borna na previjalni od Arsena. Našla je navadni steklen termometer in ga seveda zlomila, ker ga je tiščala baby bornu v rit.. Jaz sem bila ta trenutek obrnjena stran in ko sem čula hrsk sem takoj vedela kaj je...In moja full glupa reakcija je bila, da sem prijela baby borna in ga vrgla v drugi kot sobe Že naslednji trenutek sem vedela, da sem čisto narobe reagirala za takšno malenkost ( pravzaprav sem sam kriva, kaj pa puščam termometer tam, kjer ga lahko doseže). No, hvalabogu sem se takoj skulirala, vzela babyborna in ji ga dala na njeno previjalno ter ji lepo razložila, da ima ona vojo previjalno, da je velika previjalna za Arsena ter da lahko pomaga mami, kadar previja Arsena, da sama pa tega ne sme počet....Skratka sledil je en pogovor, ki je malo izgladil stvari, ker je bila mala kar v šoku po moji prvi reakciji.

Sedaj pa me res zanima kaj naredite, kadar se zaveste da je vaša reeakcija poplnoma mimo in neprimerna...Ali stvar kar pustite, v stilu, saj otroci pozabijo, ali se jim opravičite ali kako?


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Prvo sledi OPRAVIČILO tako, da se otrok nauči opravičit. Potem pa pogovor, vedno pa povem zakaj sem tako vzkipela.

Trudim se da grem po tem pogovoru in tud kadar otrok naredi kaj narobe ga tako učim.


_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

He, he, zanimiva tema. Meni se je tud že parkrat zgodilo, da sem narobe (preostro) odreagirala. Ravno zadnjič je namazala svojega dojenčka s Justovo kremo po prsih (tako kot mi njo mažemo), ampak ful na debelo in vse naokoli.  Valda me je kr v luft odneslo. Itak pa sem bila kriva, ker je nisem umaknila, ampak...

Torej, jaz se zadnje čase kar opravičim, kadar 'ven padem'. Opravičim se tud, če jo fejst naderem, pa čeprav 'upravičeno'. Pač rečem: to in to je bilo narobe, sem bila fejst jezna, zato sem se zadrla, oprosti, ker sem se tako zadrla nate, ampak res sem bila jezna... Se mi zdi prav vzgojno, da vidi, da tud mami ni brez napak, da ima mami čustva, ki včasih neprimerno izbruhnejo in da je lepo, da rečeš: oprosti.

Vedno se opravičim in se izogibam temu, da bi mu potem na ta račun kaj več dovolila. 

Vedno se opravičim, povem mu , da mi je hudo, ker sem tako reagirala in ga stisnem k sebi.
Na sreči se mi to ne dogaja preveč pogosto.

Jaz povem, da sem narobe reagirala in tudi povem zakaj. Ker obstaja opravičilo za tvoje ravnanje. Si se pač ustrašila, ker je razbiutje termometra blazno nevarno. To lahko fino zraven poveš, da bo vedela za naprej.

Tudi jaz se opravičim, se pogovorim z njo in ji poskušam na njej razumljiv način razložit zadevo.

Puncica, jaz sem ista..Se še danes sekiram. Sem pa imela ( še imam) slabo vest še bolj zato, ker imamo doma novorojenčka in ga je Liza res tako lepo sprejela , nobenih težav, jaz se pa do nje obnašam kot zadnji idiot

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Kaj naredim?  tako kot druge se opravičim ... in potem sekiram  ter tolčem po glavi  (no to ne pred njim). Resno, včasih ga gledam zvečer ko spi ko angelček in mi kar solze pritečejo po licu zaradi mojih traparij. 

Lep pozdrav!
Jaz tudi občasno napačno odreagiram, sploh zdej v nosečnosti, ko je prag moje potrpežljivosti zelo nizek , ampak kaj čmo, se zgodi.
Jaz se opravičim, da nisem tako mislila, samo da me je fejst razjezil in vedno ko rečem, a mi oprostiš, mi reče seveda mamica. Konec marca bo star 3 leta.

hmmm.Vsaki  mami se je to ze vsaj enkrat zgodilo.Tudi meni skustrana. Takrat se vedno OBVEZNO otroku opravicim, da vidijo da tudi mi delamo napake  in da se tudi mi odrasli moramo kdaj komu opraviciti.Nato seveda sledi pogovor, v katerem se pogovoriva  z otrokom  da ne nebi prislo vec do taksnih res zoprnih situacij. 

Ja, ko takole berem, mi je lažje.
Doma imam 3 letnico in 4 mesečko, ki je res potrpežljiv otrok. Četudi je Eva sestrico čudovito sprejela, imava pa midve vsak dan borbe (to leto bo namreč doma-moja odločitev). Včasih se mi zdi, da cele dni le vpijem in včasih tudi kakšna pade po zadnji plati, potem pa imam tako slabo vest, da bi se najraje nekam skrila. Se opravičim in danes sem imela vsega po prepiru tako poln koš, da sem se razjokala in je na koncu ona mene tolažila.
Pa naj še kdo reče, da niso naši malčki včasih pametnejši od nas.

če je ta slaba odločitev to da v nekem momentu zatulim NEEE! za nekaj kar bi bilo vseeno če bi bilo ja potem se izmžem da dodam..ne zdaj! kasneje! in kasneje je lahko tudi čez 2 minuti :)
recimo primer (to je iz ene knjige) se odpravljam v trgovino in tamala zavpije za mano. mami grem s tabo. jaz pa v mislih kaj vse moram kupit avtomatsko rečem ne čeprav bi šla kamot lahko z mano. seveda tamala v jok. pa rečem ne zdaj, kasneje. se vsedem v avto in odpeljem. en krog okoli naselja in pridem nazaj in rečem sedaj pa pojdi z mano :) in vsa vesela gre.  - no to je tak banalni primer :) trapast amak nazoren :) ponavad je ta moj ne za kak piškot. pa ji ga pol čez 2 min dam recimo, fora je samo to da ne popuščaš.

če pa jo vserjem drugače se pa seveda opravičim in skupaj potem rešiva zadevo. :)

skuštrana,
menim da je prvo kar moraš nehati je sebe obsojati in se počutiti krive za "izpad". to se vsakemu zgodi .menim da je slabo če otrok vidi ali čuti tvoj občutek krivde in se sam čuti na odgovoren za tvoje slabo počutje  . a otroci imajo strašanske radarje za naše počutje.
druga stvar kar se mi zdi pomembna v takšnih sitacijah (in upam da se bom spomnila  ko bom potrebovala): razen da se opravičiš  se mi zdi pomembno da mu ne naložiš odgovornosti za svojo reakcijo
recimo namesto
...ji lepo razložila, da ima ona vojo previjalno, ...ji lepo razložila da je mama pustila termometer kjer ga ne bi smela in da je tremometer nevarna reč s katero pa ne dvolimo igranja. in seveda: ustrašila sem se za tebe zato sem bila glasna in razburjena.
tako nekako se trudim (in si predstavljam da bi bilo potrebno) po izpadih gladiti situacijo.


oh, sedaj sem brala se ostale poste pa vidim da je že vse zajeto. se mi zdi da je splišni povedala bistvo na veliko bolj enostaven način

lp


_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?