Živjo! Sem mamica 2,5 letnega sinka. Sin obiskuje vrtec že drugo leto. Shodil je zelo pozno pri 17,5 mesecih,govori še ne čisto,oz.ponavlja besede,tu pa tam mu uspe že kak stavek. Od devetega meseca hodimo v razvojne ambulante,na nevrofizioterapije (ki smo jih zaključili ko je mali shodil), na delovne terapije (ki smo jih tudi zaključili ;ker enostavno ni imela naša terpevtka kaj več početi z našim malčkom,ker je vse delal pri njej,pridno sodeloval..).
Problem nastane tukaj,2x letno smo na pregledu v razvojni ambulanti in zdravnica v teh pol urah pregleda vedno najde nekaj. Že dalj časa namiguje,da je sin avtist oz.da ima znake avtizma. Kadar smo pri njej v ordinaciji,mali ne sodeluje tako kot naprimer sodeluje na delovni terapiji,jasno je da ima mali nek odpor do nje. In ker se mali ne odziva v trenutko ko ga pokliče zdravnica k sebi,pač pa pride k njej čez minuto,ali pa mu da risat,pa se mali obotavlja,odrine stran list,pa gre raje dol s stola in se vrne na stol čez par minutk,pitem pa sam vzame list,da bi risal....na podlagi tega ona sumi da ima znake avtizma.
No in za piko na i,pa sem dobila še iz vrtca s strani vzgojiteljice in pomočnice,da se mali ne vključuje v skupinsko druženje,igro,če že,mu moreš večkrat reči da pride sodelovat,pač pa je najbolj zadovoljen da se igra z avtomobilčki,da izstopa s tem,ko ne pokaže zanimanje. Drugače je sam,ostalo ni problema,samo je individualist in s tem zelo zahteven otrok,četudi nikogar nikoli ne udari,ne kraspa,ne grize,..
Zdej bomo dobili še psihologa,da še tam ocenijo. Zdravnica v razvojni je tudi rekla,da je intelektualno vse vredu z malim,da jo samo moti socilana interakcija,ta kontakt,to ko ne pride mali takoj,ko ga pokličeš.
Zdi se mi pa tudi,da odkar v vrtcu vedo,kaj sumijo v razvojni,da so začele iskat stvari na mojem sinu,nevem morda pretiravam,občutek imam pač tak
Kaj ve mislite o vsem napisanem? Imela sem drugačno predstavo o avtizmu,zame je to zelo boleča izkušnja,nikoli niti pomislila nisem,da bi lahko bilo kaj narobe z mojim sinom,nikoli nisem opazila ničesar nenormalnega pri njem,v razvojni pa na podlagi 30 minutk ...nevem

Kaj ve mislite? A je katera mamica tukaj s podobnimi izkušnjami?

Moj sin je rojen mesec in pol pezgodaj in sva zato hodila v RA. Sicer je naša zdravnica res strokovnjak na svojem področju (dr. Veličković) ampak kot oseba je pa zelo groba. Tudi moj sin v tistih 10 minutah kar smo bili pri njej ni vedno hotel narediti vse tako in točno takrat ko si je ona zamislila in me je tudi začela gnjaviti, da to pa ni ok da tega in tega še ne obvlada pri tej starosti ipd. Ko sem ji povedala, da doma vse to že obvlada, me sploh ni poslušala oz. je celo trdila, da mi ne verjame.  Prvič sem bila tiho ker sem bila totalno šokirana in sem se sekirala, drugič sem pa popenila in ji povedala, da sin pač ni robot in da je razumljivo da na komando v zanj tujem prostoru ne bo naredil vedno točno tistega kar se od njega zahteva. Ko sem to omenila naši pediatrinji, je rekla, da je tovrstne pritožbe od mamic že slišala in da taka pač je. Zanimivo je tudi to, da pri naši P je sin lepo sodeloval in večinoma naredil vse, kar je od njega zahtevala za druge stvari pa ji je popolnoma zadostovalo, da sem ji jaz potrdila, da to in to pa doma počne. Le zakaj bi si izmišljevala da sin nekaj počne, če tega še ne bi počel?  Od takrat naprej z zdravnico v RA nisem imela več tovstnih težav...Ko ga je nazadnje ful hvalila na vse pretge, sem ji kar rekla, kako je mogoče, da je zdaj tako super, pred parimi meseci je bilo pa po njenem skoraj vse narobe, ker pač ni sodeloval. Pa se je samo nasmehnila in rekla, da je super fant, kar sem sama itak že ves čas vedela. 

Kar se tiče tega, da se otrok ne vklopi v dogajanje v vrtcu.... Moj sin bo šel šele septembra, ampak poznam pa 2 fantka (od sodelavke in sosedovega) ki se v vrtcu držita sama zase. Sicer so vzgojiteljice staršem to povedala, ampak kolikor sem razbrala iz besed obeh mamic, temu nihče ne posveča posebne pozornosti. Pač, takšna sta.

Jaz bi na tvojem mestu vseeno poiskala drugo mnenje, vsaj toliko, da vem, na čem sem.

Upam, da je s tvojim fantkom vse v najlepšem redu. Srečno! 

Hvala Katy!
Drugo mnenje bo pri nas psiholog,pa bomo potem videli,kaj bo rekel,kako naprej. Zasejeno je seme dvoma in je zelo težko živeti zdaj s tem. Tudi če se izkaže,da je kaj narobe s sinkom,je naš,ga bomo imeli še naprej radi in mu pomagali,ta dvom nas pa zdaj kr malo mori.  Hvala ti res!

Kolikor je meni znano, se avtizem izraza sele od 3 leta dalje, ko je otrok prirpavljen na socialno druzenje in to, da se noce igrat z drugimi je lahko pokazatelj avtizma. In pa za avtizem je znacilna hiperaktivnost. malo poisci po netu informacije o avtizmu, pa bos videla.. pa ne se ustrasit.

Nas tamal je tudi star dobri dve leti in drugih v vrtcu niti pod razno ne smirgla, ampak samo skace ipd.. pa ni avtist..
Po mojem je se prezgodaj rect, da bi bil avtist. Mislim, da morajo pocakat vsaj do 3. leta, ko otrok zacne iskat kontakt z drugimi.

Vedno imej v glavi, mama najbolje ve. Ti svojega otroka najbolje poznaš. Tudi jaz imam sodelavko, kateri so vzgojiteljice v vrtcu hotele vcepiti v glavo, da je z njenim sinom nekaj narobe, ker ni hotel sodelovati in ker pri petih letih še vedno riše glavonožce, haloooo. Pač ne bo slikar. Ma meni grejo že pošteno na živce s temi psihologi pa ne vem še kaj.
Moja pupa je šla v vrtec pri dveh letih in se nikakor ni mogla vklopiti. Prvo leto je stalno sedela na stolu, stiskala k sebi muco in jokala. Naslednje leto ni hotla sodelovat, ni risala, ni govorila, skratka nič. Doma pa je tak hudiček, stalno skače, reklamira pesmice ipd. skratka čisto nasproten otrok kot v vrtcu. Pa mi na srečo ni še nobeden rekel, da je z njo kaj narobe. Zdaj, ko je stara 5 let pa smo doživeli preobrat. V vrtcu stalno riše, pove kar jo vprašajo, sodeluje, se pogovarja, se igra, skratka vzgojiteljica mi je rekla, da je to čisto drug otrok, kot ga je bila vajena do sedaj.
Za vsa mnenja in za vse debate je mislim da še preuranjeno. Ti svojega otroka najbolj poznaš. Če pa je individualist pa to ni nobena napaka. To je pač karakter, ki pa si ga ne izberemo sami. Zato nikar ne daj preveč na druga mnenja. Če se tebi zdi, da je z otrokom nekaj narobe, potem ja, drugače se pa kar pomiri in srečno.

Evo pri nas podobna situacija. Sam je začel sedet pri 10 mesecih, shodil pri 14, sedaj je drugo leto v vrtcu, star je pa 2 leti (no 1 mesec mu manjka). Govori bolj malo, hodila sva v razvojno, sedaj pa k logopedu. Je tudi bolj individualist, na pregledih ne sodeluje, denverjev test pri 18 mesecih nima opravljen, so napisali da ne sodeluje, pa sva šla 2x probat. Je zelo individualist, se pa občasno igra tudi z drugimi, ampak veliko raje sam. Ampak jaz vem da z njim ni nič narobe. Tak pač je. Ampak je pa res, da meni ni nihče nikol reku ali pa namignil da je kej narobe z njim.
Tudi jaz se strinjam da ga ti najbolj poznaš, in ni ti treba biti strokovnjak da opaziš kako resno stvar. Ampak po tvojem opisu sodeč sta si najina otroka zelo podobna in poznam še kakega takega.

Na tvojem mestu se ne bi sekirala, pač pa uživala s sinom, psiholog bo pa tako pregnal še tiste najmanjše dvome.

Srečno!!!


_____________________________

čakamo že drugi zakladek

Pozdravljena, nalia.

Res je hudo, ko nekdo zaseje seme dvoma, kot praviš. Glej ti svojega otroka res najbolje poznaš, če se ti le zdi, da strokovnjaki in "strokovnjaki" pretiravajo išči drugo mnenje!

Otroci so zelo različni, moj tavečji, 6-letnik je deloval do 5. leta kot en velik "ŠUS", beri: jaz sem iz vesolja. Krasen otrok, ampak ne bi risal, pa plesal... bi pa telovadil, o ja... No in v šoli, preobrat, znanje srka kot goba, vse mu je zanimivo!, NOVO (itak da, ko pa v vrtcu ni želel pretirano sodelovat ), v glavnem, drug otrok.

Sem tudi dipl. vzgojiteljica in se že 14 let srečujem za malčki, ko so si, VERJEMI, zelo različni in pameten človek jih ne bi kar dajal v neke okvirje. Res je, da da vzgojiteljice opazimo tudi odstopanja, ki pa sploh ni nujno, da pomenijo kaj kritičnega in mislim, da pametna vzgojiteljica nima kaj strašit starše, da je kaj narobe s tvojim otrokom, kar tako, ker kao hodiš v RA. Otroci se rodijo z različnimi karakterji in tudi prav je tako, tudi odrasli smo si osebnostno zelo različni, prav tako malčki.

Ti bodi predvsem močna in trdna, verjemi vase, poišči si ljudi, ki bodo do tebe prijazni in ter spodbujali in predvsem, če se le pokaže, da se pri tvojem otročku kaže kakšno odstopanje v razvoju, morajo biti do tebe in otroka predvsem HUMANI IN PRIJAZNI!!! TO JE VAJINA PRAVICA.

Verjetno si sedaj prestrašena in zbegana, ter zato tudi bolj občutljiva. Poskušaj se umiriti, svojemu otroku boš najbolj v oporo, če boš umirjena in srečna mama.

In ne glede na to, kako se bo vajina življenjska pot odvijala, ti si najboljša mama tvojemu otroku in vedno se zavedaj, da si zanj NAJPOMEMBNEJŠA. Upaj in zaupaj, da bo vse ok, držim pesti!!!!!

Predvsem pa, karkoli se vama bo zgodilo na vajini poti, tvoj otrok je srečen otrok, srečen zato ker ima tako skrbno mamo.

SREČNO!!!!!

Pa še nekaj, ne poznam zelo dobro diagnoze avtizma, vendar kot je meni povedala naša defektologinja, ko smo skušali pomagati otroku, ki je kazal neke znake "drgačnosti", da avtist je ali pa ni, ne more biti kar neka diagnoza v stilu: ima nekaj elementov avtizma..., se pa nekje kaže, da gre razvoj, predvsem govor, navzdol, recimo: otrok j eže "govoril", svoji stopnji primerno, potem pa pri 18 meseci "utihnil", proizvaja samo "glasove" - neprepoznavne... Kaj več najdeš na kakšni slo spletni strani o avtizmu, pa se lahko bolje poučiš.

Srečno

nalia

jaz poznam punčko ki je stara 4 leta in je v vrtcu zelo nesocialno težko se vklučuje in šše v vrtcu NIČ ne govori doma govori ampak zelo slabo...ocena psihologa je bila da je z njo vse v redu in je zelo pametna...v glavnem zdavo dete glede tega da je pozno shodil bi pa rekla takole otrok ima v genih zapisano da mora hodit in enkrat shodi če je vse normalno verjetno ga nisi silila in si pustila času ča kar je pravilno
pa tudi otroci so do 3 leta egoisti in egocentriki to spada v normalen razvoj....delam cv vrtcu in do 3 leta se ortroci še ne znajo med sabo igrati se bolj zamotijo eden z drugim...in vsak otrok je edinstven idividual ki se razvija v svojih okvirjih in v svojem času...zakaj bi moralo vsako odstopanje od enih tabel kazati na ne vem kaj...

upam da bo s tvojim sončkom vse v redu in bo kmalu pokazal vsem kako normaln in inteligenten je on!!!!

Oprosti, da se ti že tretjič javljam, ampak ne morem čez razmišljanje vzgojiteljic o tvojem otroku. Če je otrok individualist, ja pa kaj potem, pač je. Da pa bi bil zaradi tega zahtevem?! Uf, po moje je zahteven tisti, ki grize vsepovprek, pa revež itak še sam ne zakaj to dela, pa to je že druga pesem. Igra 1-letnika je vzporedna /"igram se sam, mi je pa všeč, da se ob meni prijateljček igra..."/, potem se počasi začne igra v paru /"prijatelj za igro"/, pač različno okoli 2 let, eni prej drugi pozneje, pri okoli 3, 3,5 letih pa se počasi začno tvoriti skupinice treh in več otrok, ki si želijo skupne igre, enim še pri 4ih, 5ih letih ne gre... Sama sem pri malčkih opažala, da se ta "skupinska" igra začne sočasno z razvojem govora /govor je tudi neverbalni - "telesna" govorica/, šele takrat si otrok želi "družbe" kot laično pravimo. In to, da govori stavke ( ne pa da bi šel govor na  "manj", "nazaj" kar se meni zdi dober znak). Če ne pride na njuno "prvo besedo", ja a drugi pa vsi pritečejo takoj?! Koliko imam jaz izkušenj, moram v jaslih 100x ponoviti pravilo /recimo: pospravili bomo igračke v zabojček,  da nas bodo počakale za jutri... bla bla bla, da gre kdo sam pospravit brez opozorila/, pa še me ne "šmirglajo", če nisem dosledna 5 dni v tednu, 20 dni na mesec, 11 mesecev na leto, koliko sem v službi...

Upam, da ti nisem preveč zatežila, verjamem da se bo tvoj materinski instinkt izkazal za najbolj zanesljivega.

sončnica se strinjam s tabo glede uboganja na prvo besedo...JAZ NE POZNAM OTROKA KI BI VEDNO IN POVSOD UBOGAL NA PRVO BESEDO ...če se spomnim ko sem bla jaz ortok hmmm sploh nikol nisem ubogala na prvo besedo sploh pa ne tujcev kot so ponavadi zdravniki

Hvala vam vsem,ne morem vam opisati kako težko mi je in kako sem prestrašena.  Sem ga danes v vrtcu opazovala pol ure čez steklo in se je mali lepo igral z enim fantkom sta vozila avtoček po tleh,pa smejal se je na ves glas,ko me je pa videla lanska vzgojiteljica pa sem ji povedala zakaj sem tam pa je rekla,da je to drugače,ker je to spontana igra,da verjetno je naša vzgojiteljica mislila da ne sodeluje pri skupinski igri,pa srečam pomočnico vzgojiteljice pa mi reče,da je mali posebnež,da ga nič ne zanima,da ga moreš poklicat da pride sodelovat...
Nimam zdaj kaj kot pa počakat drugo mnenje-psihologa,do takrat pa preživet situacijo.   Grozno,ne morem delat,želodec me boli,živci me izdajajo,pa morem bit močna zaradi sinka.

Hvala res vsem! Molite za nas!

Joj,pa ne ,no
Čeprav si dobila že veliko dobrih,spodbudnih odgovorov,si ne morem kaj,da še kaj ne pripišem.
Ko sem s svojim predšolskim sinom v mesecu maju prišla do logopeda,so me prestrašili na smrt:
mulc mi je kar silil v naročje,sodeloval je bolj medlo in vsaka druga beseda je bila "ne vem".Ko mi je logopedinja toplo odsvetovala vpis v šolo sem bila šokirana,ker mi do takrat nobeden ni niti namignil,da bi bilo z mojim sinom kaj narobe-bila sva napotena k logopedu zaradi bolj nerazumljiega govora,ampak problem se je pa izkazal gromozanski,vsaj za moje pojme
Očitala sem si,kako sem lahko spregledala težave,ki jih ima,ker meni se je do takrat zdel popolnoma povprečni 5-letnik,mogoče edino malo bolj otročji od vrstnikov...
K logopedu sva hodila vsak teden,ker sem vztrajala,da ostane vpisan v šolo do pregleda pri psihologu!
Napredoval je tako hitro,da je bila logopedinja iz tedna v teden bolj začudena-glede na prvi vtis mu tega nikakor ne bi pripisala,sedaj obvlada vse črke,vključno s črko "r" in to v pol leta,pri psihologu,pa je razen na področju grafomotorike in govora dosegel nadpovprečne rezultate
Sedaj hodi v 1.razred in učiteljica je zelo zadovoljna z njim.

Namen pisanja moje "jare kače" je v tem,da ponavadi ni vse tako,kot zgleda na prvi pogled-tudi zdravniki so dolžni dat otroku drugo možnost,da pokaže svoje sposobnosti,ne pa da se takoj prileopi neka etiketa.


Aja,kar se tiče zbiranja informacij po internetu,ti pa toplo polagam na srce-vse kar boš prebrala,vzemi zgolj kot neko okvirno informacijo,ne išči simptomov pri svojem otroku-po vsem kar sem jaz prebrala na netu,je imel tudi moj polno znakov avtizma

Vso srečo in držim pesti,da se izteče prav


_____________________________

http://www.ringaraja.net/clanek/podprite-mamico-janjo-pri-posvojitvi-dvojcic_3182.html

http://www.facebook.com/home.php?sk=lf#!/pages/Zbiranje-podpisov-Za-otrocka-gre/135343546502939?ref=mf

nalia, kar vsak dan mislim nate in ker sem na porodniški sem si spet vzela čas, da se ti javim. Nočem ti dajati nekih informacij kar vsepovprek, ampak koliko poznam zadevo /sem tudi imela med počitnicami nekaj let nazaj otročka z avtizmom/, se mi zdi, da če bi bil ASOCIALEN, se ne bi igral tudi pri spontani igri s porijatelji ampak bi bil v svojem kotu. Nekoč nam je ena doktorica pedagogike rekla: "Če hočete spoznati otroka, ga opazujte med SPONTANO igro, njegove reakcije, odnose do odraslih, ostalih otrok, predmetov...". Poglej, strokovnjaki ti bodo res znali več povedati, ti pa bodi TRDNA, MOČNA IN NE DOVOLI "strokovnjakom, da ti spodnesejo tla pod nogami. Če pa boš imela težave v skupini, prosi za razgovor z obema strokovnima delavkama. Je že res, da je otrok v vrtcu kar veliko ur in da tudi v vrtcu vidimo njihove reakcije, mislim le, da ni kar vsepovprek za dajati neke "diagnoze", ker so to občutljive zadeve.

Če pa se karkoli pokaže, da se pri tvojem otročku kaže določeno odstopanje, pa se umiri, go objami, polupčkaj in si reci: "Ti si moj največji sonček, jaz sem tvoja zlata mami, rada se imava in šlo bo!!!"

Srečno

Hvala res tebi sončica in vsemse iz srca zahvaljujem za podporo in razumevanje. Mi je lažje da sem nekomu povedala,nisem povedla nobeni kolegici,še nisem pripravljena. Vsak dan vidim kako sinek lepo napreduje,vsak dan kaj novega pove,tudi danes sem ga zjutraj opazovala 10 minut in je lepo sedel za mizo z še ostalo peščico otrok in se lepo igral za avtomobilčkom. sem se pa odločila,da ga nebom hodila opazovat,ker mučim sama sebe s tem in mi je še težje potem.
Smili se mi otrok moj,ker so nas pošiljali povsod,pa komaj dve leti in pol ima.
Hvala res vsem,ker me razumete,upam samo da bomo psihologa dobili kmalu.


uuuuuuuuuuuuuuuuugfhjjldfdrhlllllllllllhd-pozdravčki še od mojega pikeca

Želim ti dobrih novic.

Nalia, tako kot ti je napisala že sončnica. Tako hude diaghnoze se ne pstavi kar tako. Kolikor smo mi na predavanjih poslušali o avtizmi, se za diagnozo porabi najmanj leto dni in še to potem ko je otrok malo starejši. Pa ne beri kakšni so znaki oz. simptomi, ki jih imajo otroci z avtizmom, ker ima vsak otrok nekaj teh. Tvoja pravica je zahtevati drugo mnenje istega strokovnjaka (pacientove pravice), tako da poskusi še kje drugje.
Mamin občutek pove največ, tako da verjemi vase in svoje občutke ter da je tvoj sonček super.

Najlepša hvala



izalina sem se že odločila,da ne bom več brskala po netu,ker nima smisla,ker potem sem tudi jaz avtist. Sicer so mi že lani rekle prejšnje vzgojiteljice.da je mali inividualist,vendar so tudi rekle,da je še mali in veliko otrok je inividualistov,tu v tej skupini pa je zdaj tak bum iz tega nastal.

Meni se resnično ne zdi,da bi bilo z malim kaj narobe,ne morem pa verjet,da sem še sama začela dvomiti v to . Počutim se,kot da bi otroka rodila državi,ne sebi,kot da sem ga rodila za to,da bo preizkusni zajček za te bogove v belem. Ti si z otrokom doma,čeprav ga vidimo ob večerih ali šele ob popoldnevih zaradi služb,zdravnik ga pa vidi 2x letno po pol ure ali še manj in kr opazi, da je nekaj narobe. Dobro razumem,da v vrtcu lahko rečejo,da mali ne sodeluje,ker so več z njim kot pa mi doma,zdravnikov pa res ne razumem. Jst sem mamica otroku,pa imam samo neko stransko vlogo,kot da nimam nobene besede.
Joj se oproščam,ker toliko težim,ampak meni res ni ničesar več jasno . In kaj če se izkaže,da je otrok res avtist? Sem zato slaba mamica,ker tega nisem opazila?! Sem si zatiskala oči? Si nisem hotela priznati?
S tem se zdaj ubadam
Dokler ne dobimo psihologa ne morem nič reči.

Hvala res vsem za podporo,trenutno preživljamo težke čase in mi je malo lažje zaradi vas. Vsem vam en velik

V tretjem letu starosti se otrok najraje igra sam ali ob drugih otrocih (ne z njimi), še vedno pa potrebuje pomoč in vodenje s strani odrasle osebe. Do svojih igrač je zelo posesiven in jih ne želi deliti z drugimi. Rad posnema dejanja svojih staršev, razume preprosta navodila, a se pogosto upira željam in navodilom staršev, rad sam ukazuje. Pri uvajanju sprememb je precej rigiden, ljubša mu je vsakodnevna rutina. Socialno je še zelo nezrel, je egocentričen – ne zanimajo ga občutki drugih ljudi, ne zna se vživeti v občutke drugih, predvideva, da vsi čutijo tako kot on. 
Razne oblike igranja privedejo do prepirov zaradi igrač. Ti so med vrstniki ter med bratci in sestricami normalni in vsakdanji. Otrok, ki še ni dopolnil treh let, preprosto še ne razume, kaj pomeni izmenjavati, deliti, sodelovati. Kadar se skupaj igrajo otroci različnih starosti, naj bo vedno v bližini odrasel, ki bo interveniral ob morebitnih sporih.

tole sem prilepila iz rr!!!!!

< Sporočilo je popravil nalia -- 25.11.2010 10:20:00 >

Ghhhhrrr, sem si zbrisala dolg post..

Jutri kaj več, verjamem pa do bo vse dobro.

Citat iz RR ti pa veliko oz. največ pove o psiho-socialnem področju razvoja otroka pri 2-eh, 3-eh letih, pa saj sem ti tudi jaz že iz izkušenj pasala, kako je to v "živo" v vrtcu.

Glej, držim pesti, da je bilo veliko hrupa za prazen nič. Moj tavečji vem, da pri 3-eh letih na sistemtskem ni zdravniku povedal NIČ!!!

Zjoči se nam tukaj na forumu, če ti bo lažje.

Najprej bom pokomentirala odebeljeni tekst:iz lastnih izkušenj lahko povem,da sem v mesecih,ko smo čakali,ali bo moj sin dejansko prvošolček ali ne,debatirala o tej temi z vsakim,ki je imel pet minut časa .Mislim,da je tvoja pot boljša od moje-resda tvojega sončka ne poznamo,ampak podobne izkušnje pa nam pomagajo,da se bolje vživimo v tvoje občutke...
Kakorkoli,vem,da si napisala,da prijateljicam še nisi nič omenila,ampak,če imaš možnost,pa omeni vsaj taki,za katero veš,da bo tvojega sinka najbolj objektivno ocenila,včasih je tako mnenje za mamo vredno več,kot vsa strokovna skupaj

Drugače pa mame smo načeloma bolj podvržene kompliciranju kot pa brezbrižnosti in je zelo,zelo malo verjetnosti,da ne bi opazila sinkovih težav,če bi jih imel


_____________________________

http://www.ringaraja.net/clanek/podprite-mamico-janjo-pri-posvojitvi-dvojcic_3182.html

http://www.facebook.com/home.php?sk=lf#!/pages/Zbiranje-podpisov-Za-otrocka-gre/135343546502939?ref=mf