[color=#000000 size=3]Prosila bi vas za mnenje, ker sem se znašla v težki situaciji. Sem študentka, do konca mi manjkata še dva letnika. Imava enega otroka, starega 10 mesecev. S partnerjem sva vsa leta seksala na način pazi in nikoli nisem zanosila, razen ko je bilo načrtovano. Ta mesec pa on enkrat namenoma ni pazil in je brez moje privolitve tvegal. Zdaj sem pa 99% da sem noseča. Test mi pokaže dve črtici, samo je ena res rahla rožnata, se pa dobro vidi. Bom ponovila čez kak teden, ker mi menstruacija zamuja šele par dni. Problem je v tem, da on noče otroka, čeprav je sam tvegal. On hoče, da grem delat splav. Meni se zdi to prekmalu za še enega, ker bi rada prej doštudirala, ampak če se je že zgodilo, bi obdržala, ker bi se drugače žrla celo življenje. On mi je rekel, da bo na tem naslovu gledal samo enega otroka in mene le, če doštudiram v dveh letih in če nimam še kakšno leto več študija. Zdaj pa razmišljam, da če bi bila res noseča, da bi se odselila in imela še tega otroka. Ker meni je malo mimo, da on tvega, jaz zanosim in on odloča, kaj bom jaz naredila. Saj se je sam odločil za tveganje, zdaj se sam odloča za splav, kot da mene ni ali pa kot da moje želje niso pomembne. Ker jaz sploh ne bi tvegala in če tako noče otroka mu ne bi bilo treba tvegati. Jaz se zavedam, da bo presneto težko. Vem tudi, da če bi splav delala na njegovo željo, mu ne bi mogla odpustiti. Stanovanje bi si lahko uredila doma, verjetno bi imela tudi nekaj pomoči. Splava ne bi delala še iz enega razloga. Ko sva prvič načrtovala zanositev, mi je ginekologinja rekla, da pri mojih jajčnikih lahko to traja tudi dve leti in nekako ne bi rada s splavom še poslabšala zadeve ali pa da takrat, ko bi bil čas pravi, ne bi šlo.

Moje mnenje... pri seksu, če ni zaščite ne na eni, ne na drugi strani, tvegata oba, ne le moški. Tudi tvoja odgovornost je, da si zanosila.
V primeru splava pa tvegaš samo ti. Če želiš imeti otroka, ga obdrži. To je prednost nas žensk, da lahko imamo otroke "brez" moških. Če to pomeni, da bo on šel, je to njegova izbira.

Glede študija in diplome te čaka težko, vendar ne nemogoče delo. Verjamem ti, da boš doštudirala, če si se za to res odločila. In vedi, da otroci s svojo odkritostjo in smehom, ter objemo in poljubom, poplačajo ves trud, ki ga vanje vložiš.

Upam, da si bo partner vendarle premislil in se odločil za vas vse tri. Če pa ne, pa vedi, da zmoreš.
Veliko lepih in srečnih trenutkov ti želim tako ob otrocih, kot tudi ob študijskih uspehih.

Meni se zdi, da si se že odločila. Želim ti, da se odločiš tako, da si kasneje ne boš očitala, ker če boš zdaj splav delala samo zaradi partnerjevega pritiska na tebe, se mi zdi, da boš zamerila tako njemu, ki te je v to prisilil, kot tudi sebi, ker si naredila proti svoji vesti. Po moje te ni vreden, če je namerno tvegal, naj zdaj sprejme tudi posledice! Njegovo obnašanje se mi zdi, milo rečeno, neodgovorno in otročje, zdaj, ko so njegova (no, vajina) dejanja pripeljala do posledic, bi te lahko vsaj poslušal, te poskušal razumeti, pri svoji odločitvi upošteval tudi tvojo željo, da bi to bila vajina skupna odločitev in te podpiral, ne glede na to, kako se odločiš, tako si vsaj jaz predstavljam resno zvezo dveh odraslih, ki nameravata skupaj preživeti vse življenje. Poskušaj se z njim še pogovoriti, daj mu nekaj časa za razmislek, povej mu, kako se počutiš, če pa bo še vedno tako trmasto vztrajal pri svojem in mislil samo na sebe, pa ne vem, zakaj sploh vztrajaš v zvezi, v kateri ti in tvoja čustva niso nič vredna. Lahko, da se bo sčasoma tudi on začel veseliti tega otročka, mogoče se je pa samo prestrašil in rabi nekaj časa. Pravi odgovor veš pa samo ti, ker edino ti veš, kako se z njim počutiš, ali se bo kaj spremenilo in obstaja možnost, da te podpre,...
Želim ti, da bo tvoja odločitev taka, ki je ne boš obžalovala, saj boš z njo morala živeti vse življenje. Verjamem, da se boš prav odločila, tako da bo prav v prvi vrsti za tebe, ker ne moreš svojega življenja in sebe žrtvovati zato, da delaš proti sebi. Ne glede na to, kako se bo vse skupaj razpletlo, ti želim vse dobro, predvsem pa moč, da svojo odločitev sprejmeš in z njo živiš. Srečno!

_____________________________

6.8.2008 nama je v življenje posijal najin sonček - najlepša dojenčica na svetu. Sabina, rada te imava!

kaj bi storila? ko bi bila 100% da sem noseča bo spakirla stvari in šla. po možnosti takrat ko njega ne bi bilo. pustila bi mu pa samo pozitiven test nekje da bi ga našel.

Rozinca33, gre se za to, da je on NAMENOMA tvegal, ker očitno misli, da ženska tako ali tako lahko splavi. Seveda sva bila oba udeležena, samo če bi bilo "ponesreči", bi drugače gledala na to.

Karmen83, mislim, da bi bolj obžalovala splav kot pa še enega otroka. In tudi vem, da bi težko živela s splavom na njegovo željo, pa še on bi se mi dobesedno zagnusil.

Pety78, pravilno predvidevaš.

Urška, saj verjetno mi ne preostane drugega. Edino, če si ne premisli (je malo verjetno).

Zapusti ga tudi če nisi noseča, ker je totalen kreten.

Seveda sta tvegala oba, samo, da pa namerno spusti, potem ti da pa ultimat. Jaz bi po dejanju sklepala, da si želi še enega, ne pa to. Lej vem, da bo težko, samo jaz bi spokala in šla, z enim v naročju in z drugim  Ne,  ne bom moralizirala, ker ne poznam obeh plati in cele zgodbe, samo dobro premisli

Tudi sama sem bila študentka, brez zaposlitve, z otrokom, pa sem bivšega moža načevljala iz najetega stanovanja. Mogoče toliko lažje, ker sem vedela, da imam in moralno in finančno podporo pri mojih starših. Sedaj imam pa krasnega partnerja in še enega sončka.

Očitno je bilo to potrebno, da se imam sedaj kot v pravljici.

_____________________________

When they placed you in my arms, you slipped into my heart

jst sem takega mnenja:

če bi bila na tvojem mestu bi vrjetno naredila takole jaz bi njemu postavil aultimat tako naredil asva ga oba!!s takimi izjavami boš ubil tut del sebe!! a nima nc srca al kaj?? študij lahko delaš do konca življenja ali ga pa narediš v istih rokih ker ti otroci dajejo moč ni use samo u tem d zei bo pa joku pa blabla in bo usega konc sej ni res!! Lahko da jih boš še z večjim zagonom delala(izpite mislim) čene mu pa tko povej dobro ga bom obdržala in odšla samo da s enebo prišel čez leto jokat kako mu je žal itd.kar je čisto možno!

Ob takem ultimatu bi ga zapustila v vsakem primeru (tudi če ne bi bila noseča).

Hanuši, saj bi tudi jaz imela podporo doma.

Drugače pa nekako zaupam vase in v to, da sem dovolj močna, da bi to speljala tudi brez njega. Imam tudi dovolj prijateljev, ki bi mi z veseljem pomagali ali pri urejanju stanovanja ali pri občasnem varstvu. Samo njegova reakcija se mi zdi neumna, kot da bi živeli 100 let nazaj in kot da so ženske samo za rojevanje in še to le, kadar da moški dovoljenje za donositev.

robida....mogoče ti moj odgovor ne bo ravno vščeč in niti ne zagovarjam tvojega parnerja....daleč od tega....mislim, da je poden od deda....ampak....če vidiš, kakšna je situacija (študentka, otrok, neresen partner, ki tak ni postal z enim kiksom menda, nimaš še službe) zakaj si nisi poiskala neke zaščite?

ne vem...jaz bi definitivno v taki situaciji storila vse, da se kaj takega ne bi zgodilo....ker zanašat se na metodo pazi in na to, da je G rekla, da boš imela težave, je naravnost ruska ruleta.

upam, da se zadeve uredijo v tvojo prid in najbolj prid otroka oz. obeh, če si res zanosila.





_____________________________

...vox populi...

Jaz bi šla. Zase vem, da bi sfolgala študij do konca in dva otroka, sploh pa ob pomoči staršev, ki jo imaš lahko, kot razumem, tudi ti. Kaj ma za postavljat ultimate, kreten.

Srečno!

ja rija, po svoje dobro razmišljaš, a včasih, poznam primer, ko nobena zaščita ni možna. Človek bi mislil, da, če komu lahko zaupaš, je to tvoj partner. Seveda se lahko zgodi, samo NE PA NAMERNO!!!!!!!!

Zato še enkrat, mislim, da ni vreden tebe in tvojega zaupanja.

_____________________________

When they placed you in my arms, you slipped into my heart