Da opišem situacijio...moški star 40+, samski, dobro situiran, razgledan z dobro službo, avtom...brez otrok. Sestrin otrok je ˝njegov˝ otrok. Skrbo za tega otroka, mu kupi vse kar si dete poželi.
Potem pa ta moški spozna žensko, se zaljubita, po cca pol leta se poročita dobita otroka. Nato zgradita hišo, dobita še enega otroka in...njegova sestra oba rojstva njegovih otrok ignorira. Nobenega ne pride pogledat. Pri drugem otroku brata niti ne pokliče da bi mu čestitala ob rojstvu niti enega SMS mu ni namenila. NIČ!!!!
On je njenega otroka nosil po rokah, mu kupoval ni da ni...rojstvo njegovih otrok pa...ni vredno niti enega klica, vsaj kanček pozornosti, veselja da...

In mnenje tega moškega o dejanjah svoje sestra?

Ker ne poznam ozadja...najbrž ima sestra razlog..bolj težko komentiram.
Malo je res čudno, predvidevam, da so bili včasih redno v stiku, če je on imel tak odnos do njenega otroka. Nekaj se je moralo zgoditi.
Sta se pogovorila o tem?

Še ena zgodba, kjer imamo samo eno plat medalje. Nekako logično. Pa vendar. Bode v oči ta "protiusluga". Če je on ljubil sestrinega otroka kot svojega, mu vse in še več nudil, je to počel, ker je tako čudil in si je tako želel. In NE zato, da bi se zdaj prvo spotaknil ob to, da njegova sestra pa njegovih otrok niti ne porajta. Verjamem da je boleče, ampak tako pač je. Naj moški uživa v svojem življenju, s svojo krasno družino in to je to. Odnose sestra brat bosta pa že uredila, če jih bosta. če si jih bosta želela urediti. Tukaj, koliko je on "vložil" ljubezni do nečaka, in koliko zdaj ona vlaga ljubezni v svoje nečake, nima pravzaprav nikakršne veze. Se zdi, da gre čist za prizadetost zaradi otrok, ali po domače "otroško cepetanje", češ, poglej noče porajtat mojih otrok, kot sem jaz njenega. Odnos sam s sestro pa ga sploh ne skrbi??? Problem niso otroc, problem je čist njun.

< Sporočilo je popravil Tippi -- 7.9.2012 11:30:45 >

1. Ljudi ne mores siliti v ljubezen niti v izkazovanje le-te.

2. problem imata onadva, ne drugi, in sama ga bosta morala resiti. Vmesavanje drugih ne bo prineselo nobene konstruktivne resitve nikomur od vpletenih.

3. financno stanje doticnega moskega pri tej stvari nima nic; ljudje dajejo in razvajajo otroke, tudi ce nimajo presezka denarja. Ljubezen se kaze na veliko nacinov, pogosto stejejo najvec tisti, ki jih denar ne more kupiti.

Tippi se strinjam s teboj, vendar mislim da je polho hotela bolj povedati, da sestra ne nakloni nobene pozrnosti njemu in njegovi družini, kot pa da bi morala sestra kaj vrniti iz razloga ker je on njej/otroku to dal. Tudi mene bi prizadelo če brat nebi sprejel mojega otroka, se z nami veselil in spremljal njegovega odrašanja...ampka družine so različno povezane

Ti pa si? Sestra? žENA?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

čist iz mojega vidika, kot tretje osebe, je zgoraj v opisu najprej izpostavila kako je on skrbel za sestrinega otroka, koliko ga je imel rad, kaj mu je vse nudil, šele potem je povedal kaj ga moti, češ, da ona ne porajta njegovega otroka. ne vem no. jaz tako vidim Tako kot si uvodni post razumela ti, bi ga jaz v primeru, da bi takoj povedala, da ga boli, ker sestra ne porajta njegove družine in zakaj je to tako? (kle bi bili dobrodošli potem še drugi podatki, kako se sicer s sestro razumeta, so kakšne zamere iz preteklosti, bla bla bla). Ampak je potem to čist druga zgodba. ona se pa ne sprašuje kaj je v odnosu sestra brat narobe, da ona ne porajta njegovih otrok, ampak iz uvodnega posta je mogoče dobiti čist drug vtis.

Ja, saj pravim, tudi mene bi bolelo, zelo. Ampak kot tudi sama praviš, družine so različne. Zase vem, da bi dala vse od sebe in če ne bi bilo nekih vidnih rezultatov, bi se pač umaknila. In če še malo zakompliciram in bolj ugibam, kot kaj drugega, mogoče je pa sestra že poskusila rešiti njun odnos, pa ni šlo, pa se je potem raje umaknila. mogoče. kaj pa veš. čist premal stvari vemo. Vemo le, da je on skrbel za sestrinega otroka, ona pa njegovih ne porajta. Samo to in nič več jaz ne vidim v začetnem opisu.

Moje mnenje


< Sporočilo je popravil Tippi -- 7.9.2012 12:09:50 >

Verjetno sta se brat in sestra vmes skregala in prekinila stike, zato je tako kot je. Moj občutek je, da brat zelo dobro ve, zakaj se sestra tako obnaša in mogoče ravno zato niti ne teži, zakaj je tako, moti pa to bratovo partnerko, ki pa verjetno teh sestrinih razlogov ne ve.

Polho, če si ti žena, vprašaj lepo moža, kaj sta mela s sestro, pa ti bo jasno in potem ju pusti, da se sama zmenita. Najbolj ziher varianta;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Razen ce ni vzrok spora partnerka potem moz ne bo tega govoril zeni, ker je ne zeli prizadet, sestra se pa diplomatsko umakne in z druzino noce nicesar imet. Sedaj se pa partnerka sprasuje, kako da je tako, ko je vendar moz vse storil za necaka. Moti pa predvsem opis financnega stanja, ces jim je dal vse kar so hoteli (beri: ni blo poceni) zdej pa ne dobi nicesar nazaj (beri: ne daril ne nic, niti sms-a). Hence, moj post zgoraj

Ja, se strinjam, moti res, ampak ljudje, ki so prizadeti, dostikrat pišejo malo hecno in najprej povejo stvari, ki so nepomembne (vsaj iz tega stališča), ker jim je težko preit k bistvu, ki boli, je pa pomembno...

Sama se recimo vedno sekiram, ker svojima nečakoma ne bom mogla nikoli dat toliko (finančno), kot bosta punci dobili od njih. Ker enostavno nimava takih finančnih zmožnosti. Se pa jima trudim dat kaj drugega, česar pa mogoče ne moreta kupit. In sem bila enkrat prav paf, ko je svakinja (od lubijevega brata žena - a je to neuradna svakinja?) rekla, da mata fanta srečo, da mata tako teto, da jima peče take torte, ker jih mami ne zna. Se mi je zdelo prav hecno - oni dajo nam več... Ampak sem bila pa vesela, da očitno jim pa tudi tisto malo nekaj pomeni:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Materializem...
Torej denarna vrednost je vec vredna od casa, volje, ideje, truda, posvecenosti ..... (npr. torti)??
Torej vec je vredno ce kupis otroku racunalnik, kot ce ga iz dneva v dan peljes na igrisce, se z njim pogovarjas, mu razlagas, se z njim igras...??
Hudica, pa kaj je z vami???

BTW: sicer se podpisem pod Tippi (edino da ona to malo bolj "mehko" spesni :) :)

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

Ne vem, kaj je več vredno - tudi oni se potrudijo, da najdejo nekaj, kar nam je všeč, ne zna vsak vsega, pa svoje izdelke je težko ocenjevat... Lahko se jaz ful potrudim, pa prejemniku ne bo všeč - in potem nima nič od vsega skup, štekaš, kaj me skrbi? Mogoče imaš prav, ker me je tega "podcenjevanja" domačih izdelkov "naučil" brat, ki mu je vedno mimo, če kdo kaj sam naredi (češ brezveze se trudit, ko pa drugemu najverjetneje sploh všeč ne bo) in zato imam vedno malo slab občutek, a bo to drugemu všeč ali ne - ker imam vedno zadaj v glavi, da "enim pa to nič ne pomeni"... Hm, bom razmislila... Ker večinoma so ljudje res veseli, ko kaj homemade dobijo... Samo se vedno bojim, da jim v resnici mogoče ni všeč, pa me samo nočejo prizadet... Bi morala naredit eno anonimno anketo s svojimi izdelki .

Za svojega otroka mi je že jasno, da je več vredno, da se ukvarjaš z njim, samo z nečakoma se kaj dosti ne morem, ker ne živimo v isti državi in se ne vidimo prav dostikrat (pa še takrat je babi zraven in težko delamo nekaj po svoje tam)... Upam, da jima bom nekoč lahko dala še marsikaj več (nematerialnega;), vendar pa trenutno se zaradi okoliščin res bolj malo vidimo, niti ne vsak mesec (ipak ni blizu). Zato je problem, ko jima hočem nekaj naredit, kar bi bilo prav zanju, vendar pa ju ne poznam toliko, da bi vedno vedela, ali bo nekaj hit. Pa včasih je treba upoštevat še druge okoliščine: recimo en nečak je zelo nor na razne ustvarjalne zadeve, vendar mu ne bi nič pomagala, če bi mu kaj takega dala, ker njegova mama ni preveč navdušena nad svinjarijo (ki jo tako ustvarjanje neobhodno prinese)... in potem tega ne bi mogel doma delat. Skratka komplikovano;).
pri svojih otrocih je veliko lažje, tudi ker ti takoj sami pokažejo, da jim čas največ pomeni. Zdaj imata punci fazo, ko si strašno želita imet čas 1-1 z mano. To šteje največ, da mata mami samo zase. In je izi, ker povesta, vidiš, da jima učki sijejo, jasno je, da ni igrače, ki bi to naredila... Pri drugih otrocih je pa težje, ne veš, kako so vzgajani, kaj jim pomeni... In si potem veselo presenečen, če jim je kaka malenkost fajn:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Polho3006, jaz pa gledam na to iz čisto druge luči kot večina tu prisotnih mamic. Če te prav razmem je ta moški, zaradi ljubezni do sestrinega otraka veliko pozornosti namenil njemu in ni samo kupoval njegovo naklonjenost z igračami. Ker se je pač lahko privoščil in sam ni imel otrok mu je kupoval igrače. Pa saj otroci imajo radi igrače a ne?

In ja, fer bi bilo od njegove sestre, da mu vsaj čestita za otroka, ga pride pogledat,... mu prinese drobčkeno pozornost ali pa tudi samo objem, ne pa da zganja ljubosumnost, ker zdaj pa je njen otrok prikrajšan. Ni nobena pomislila, da je pa mogoče ona materialistka?

_____________________________

Ti si moj b..

Ja jaz sem žena tega moškega in me preseneča da je bilo mišljeno, razumljeno kot da  pričakujem da bo svakinja mojim otrokom dajala ne vem kakšna darila!!  Mogoče sem res napisala v takšem duhu napisala prvi post...ampak...materializem je v tem času še najmanj kar šteje!!!!
On ni njenemu otroku posvečal pozornosti zato da bi se mu kdaj vračalo v materialnem smislu, ampak zato ker ima tega otroka rad. Tukaj se gre samo za pozornost, ljubezen in ne za darila!!!
Moža se vprašala če je njegova sestra kaj jezna nanj, na nas ampak je odgovoril da sigurno ni vnjunem odnosu nič narobe, ampak vidim, da možu ni vseeno ker tako ignorira tako pomebne dogodke v njegovem življenju.
Zelo sem vesela ko pride kdo pogledat dojenčka...zelo vesela vsakega OBISKA!!!Darila pa...so največkrat breme za tistega ki jih kupuje in velikokrat tudi breme za tistega ki ga dobi.
Na žalost pa je ves svet je zastrupljen z materializmom, tistega kar je pa v resnici pomembno, kar res nekaj pomeni je pa vse manj, osebnih stiklov,  prijateljskega druženja, pogovorov...
Ena je napisala da možno da je problem spora partnerka (jaz). Ja mogoče je res tako.
Tako je napisal marsovček, imam občutek da je mogoče res takšno obnašanje povezano z materializmom in sem na nek način s svojim prihodom v njihovo družino, prekinila pričakovan potek dogodkov.
Ne vem no...saj ni važno...pomembno je da se imamo mi radi, da smo srečni, če pa se naši najbljižni ne želijo veseliti ob naši sreči, jim mi ne moremo pomagati.

Kaj naj ti rečem Polho3006, drži se, pogovori se z možem, vaša družinica naj se ima rada. Če pa je moževa sestra ljubosumna ali karkoli drugega je ona na škodi. Pa da ne bo spet katera mislila, da v materialnem smisli, prikrajšana bo za lepe trenutke s sorodniki,... njenega otroka pa še vedno lahko kdaj povabite k sebi ali obiščete.

_____________________________

Ti si moj b..

Jaz sem bila prvo teta, pa sele potem mama. In moj prvi necak je bil "moj otrok", pa ne da naslednji necak ni bil vec moj.. samo navdusenje in pozornost, ki "priticeta" prvemu in cas, ki mu ga namenjas se razdeli.. ker dan ima 24 ur. In pri trenutno zadnjem potomcu v nasi razsirjeni druzini je vse potekalo tako, kot, da se nic posebnega ni zgodilo. Ce svakinja zameri ne vem, ker nikoli ni nic rekla.
Z druge strani mi pa formalna pozornost, ki se poklanja rojstnim dnevom ipd, spominja na nekaj prisiljenega. Najmanj pa imam rada cirkuse v katere se ti "prazniki" prepogosto prelevijo. In globoko verjamem, da sprehod z mojim in "mojim" sedaj pubertetniskim necakom ter pogovor o njegovim presilnih mukah glede punc, ter zmoznost, da ga vprasam se najbolj intimne stvari ter mi na njih odgovori in poisce moj nasvet in pomoc glede najgloblje njegove intime je dalec, dalec, dalec, vesoljno dalec nad katerim koli materialnim darilom. Tu pa tam pozabim tudi na njegov RD. On redno pozablja ne samo na mojega temvec na vse zlahtniske Rd-je. Taki pac smo, pa ne drzi da se ignoriramo. Samo formalnosti nam ne "disijo".
Morda je tudi tvoj moz scasom sel svoja pota se oddaljil od druzine svoje sestre s tem, da si je ustvaril svojo; morda ji pa delanje cirkusa okoli rojstva otrok, ki je za nekoga novo, za njo pa ze "pase" ne gane. Morda ji je pa olajsalo, da se je odmaknil in si ne zeli znova pretesnih stikov.
Ce se sicer ok razumete, pusti pri miru. Scasoma se vse postavi na svoje mesto.... Pa se to. To da ne pokazejo na pricakovani nacin, da se veselijo z vami se ne pomeni, da se zares ne veselijo. Morda imajo samo drugacen nacin iskazovanja ali zavoro pri izkazovanju dolocenih custev. Morda se jim pa vse skupaj ne zdi nic taksnega.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

A dej, men pa to ni čisto normalno, da niti ne pokliče brata in mu čestita ter ne pride pogledat otročka.

_____________________________

Ti si moj b..

Men tud ne, sori. Pri nas je tako, da moj svak še ni videl nečakov (pa mamo 3 otroke), ampak on itak ni normalen.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Tudi meni ne. Si ne predstavljam, da bi moj brat dobil otroka in mu ne bi niti čestitala in prišla pogledat svojega nečaka/nečakinjo.

Meni osebno je to gledanje dojencka bilo v napoto oz. bilo mi je breme. Obiski s katerimi sem se morala ukvarjat, a ni mi bilo do tega, da bi se z njimi ukvarjala. Dete pa kot v izlozbi...
Poklicati,... sicer je pa res malo cudno, ce ne poklice... z druge strani pa vecina itak poklice ker mora... Osebno rajhe vidim, da ne trza, kot da nekaj klice in prihaja - ker je tako treba in se mora.... Pac iskreno je vsaj.

_____________________________

Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!
(Ivan Cankar)

polho, pred nekaj dnevi je rodila moja dobra prijateljica. Najprej dobim zgodaj zjutraj sms njenega moža, da je rodila ob 3h in vse mere, itd... Sem razmišljala, da je zdaj (zjutraj) sigurno utrujena in spi, če le lahko in da bi jo lahko sms zbudil, potem sem se spet spomnila okoli 8h, sem rekla, da majo zdaj verjetno zajtrk in vizito, da je smotano, če ti vmes mobi piska. OK, počakam. Zdaj je vsega konec in ima reva končno spet mir. POtem kosilo, potem obiski... Zaboga nisem vedela, kdaj jo lahko zmotim... Pa sem se sigurno vsako uro spomnila nanjo! Zvečer mi je poslala sms še ona, ker ni vedela, da mi ga je že mož in takrat sem si končno upala odgovorit - zdaj gotovo ne spi, če mi je pisala. Potem me je poklicala, ampak sva bili kratki, ker sem slišala, da je utrujena.
Vidiš: njenega otroka sem se resnično razveselila, cel dan sem mislila nanjo, ampak ji tega enostavno nisem upala pokazat, da je ne bi motila.

Če se spomnim svojih prvih dni s prvorojenko... Uh, kaj bi dala, da vsaj kakšni obiski ne bi hoteli takoj prit pogledat . Sliši se grdo, ampak sem bila utrujena - mala je ravno zaspala, pa ti jo babica zbudi... POtem zaspi, pa jo zbudi zvonec. POtem zaspi, pa jo zbudi mobi, ki ga ma kdo s sabo... itd... Ves čas moraš preverjat, da si ljudje umijejo prej roke in težit (frodo, predno me ozmerjaš, da sem komplikatorka, moja mala je bila 2 dni na IE, poleg tega, da taka priporočila veljajo tudi za zdrave novorojenčke)... POtem jim moraš še kaj postrešt in na koncu spucat, če se ne sezujejo, recimo... Precej naporno in vsakič sem si želela samo mir. Seveda so fajn kaka prijazna voščila, ampak non stop obiski, ves tisti čas, ki ti ga namenijo... Kot so lahko darila odveč, so lahko tudi obiski. Izčrpajo. Sem se milijonkrat spomnila nasveta od mič, da naj prepoveva obiske za 1 mesec:).

Tako da: kot mamica si je morda želela pa prav mir - in ga zdaj da bratu. Sploh ker brat ni mama, ampak si ti mama in ima mogoče že zato malo več rešpekta in noče motit in se silit zraven. Tudi sama nočem težit bratovi zaročenki, zdaj, ko imata dojenčico, ker nočem bit še ena od tistih "pametnih" mam, ki vse vejo, ker so že mele dojenčke;). Pa sem res vesela zanje:)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ja, meni se tudi zdi breme, če hodi nekdo ****, ki ga komaj kdaj vidiš, ki ti ni blizu ... to pa je brat.

Ronja se popolnoma strinjam s tvojim razmišljanjem, ampak...mi nismo čisto sveži, ravno iz porodnišnce...naše dete je staro dva meseca in pol in v tem času pa bi si skorajda morali ožji družinski člani vzeti čas za kratek klepet ali pa vsaj SMS.
No smo se pa včeraj videli, ko smo obiskali dedka in je bila tam tudi moževa sestra. Vse je delovalo o.k. smo se lepo pozdravili, poklepetali, tako da...ne vem...mogoče pa ni v njihovi navadi da bi pokazali da so veseli sreče bližnjih.
Sem šla gledat album od prvega otroka in ugotovila, da tudi takrat ni prišla pogledat svojega prvega nečaka. Ga je videla prvič ko je bil pri krstu star cca 5 mes.