Mnenja prosim. Navajam zgolj enega izmed primerov, ki se lahko aplicirajo na vrsto podobnih situacij. Gre zgolj za to kako pravilno delovati in reagirati v določenih situacijah, ko vzgajaš, da bo najbolj prav.


Otrok sedi za mizo in je iz skodelice karkoli pač že. Potem očitno napolni želodec do te mere, da postane hranjenje igra, čeprav bi še vedno jedel. Začne namakati roke v hrano, mešati s prsti, mazati po mizi...

Rečeš 1x, 2x, nehaj, če ne ti vzamem. Se ti smeje in nadaljuje. Potem vzameš in rečeš, sem te opozorila, nisi nehal, zdaj boš brez.

Otrok dojame, da je stvar postala resna. Najprej šok, potem streznitev in na koncu jok, da bi rad nazaj.

Zdaj pa dilema; otrok ti obljubi, da bo lepo jedel in se ne bo več igral,  samo da bo dobil nazaj skodelico.

Kaj rečeš?

a.) Vredu, če se ne boš več igral s hrano, lahko poješ do konca. In vrneš skodelico. Konec koncev je dojel, da je naredil narobe in je obljubil, da ne bo več tega počel.
b.) Ne. Lepo sem ti rekla 2x, da nehaj, pa nisi. Zdaj pa kar sam sebi pripiši. In ne daš nazaj. Ker ne popustiš in vztrajaš pri svoji odločitvi. Si bo š že zapomnil za drugič.

Kaj mislite, v katerem primeru si otrok bolj "zapomni za drugič?"

sem ti rekla že 2x je brez veze govoriti ker otork še ne ve kaj to pomeni...

jaz naredim takole, mu vzamem, on v jok, ga vprašam če bo jedel je odgovor ja, začne packati, probam mu dati jaz za jesti a noče in enostavno ga vzamem iz stolćka, ga umijem in naj se gre igrat... če bi bil lačen bi jedel..

ne zapomnijo si, prerasti morajo..

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

1. opozorim, da se s hrano ne igramo
2. opozorim ponovno, da se s hrano ne igramo in povem, da bom vzela

no ja, to ponavadi kar pomaga - ampak, če ne pomaga; vzamem brez besed. Nato pa seveda šok in jok...

Lepo vprašam, če je še lačna in bo do konca pojedla; če je odgovor JA - ji vrnem in res ponavadi do konca poje oz. ko se naje reče; ˝nisem več lačna˝ in se odhiti igrat  če je pa odgovor NE - se umije in konec

jaz bi izbrala tale odgovor...

Ja, jaz tudi. Saj ni v vojski.

Edino če bi se še potem fintiral, potem pa je res brez veze. Potem pa se itak ne more zaključiti drugače kot z jokom ali pa packanjem. Saj mal lahko packa, mal itak more, ker otroci se tako učijo, iz česa so stvari ... da otipajo. Sam O.K., saj se ve, kdaj je pa dovolj.

Jaz tudi. In tudi naredim tako, ker pri nas se za mizo dogaja marsikaj. Največkrat gre po nekaj žlicah stran in po dveh opozorilih ji povem, da bom krožnik vzela in ga umila. Ponavadi pride nazaj in poje lepo do konca.Če ne pride nazaj, pa res ni lačna in je tudi stvar zaključena.

Jst mislim, da ne z eno ne z drugo varianto ne boš naredila večje škode. V obeh primerih bo ostal brez hrane, če se bo igral z njo. Prva je pač malo bolj na soft, druga na hard. Odvisno tut od otroka. Če vidiš, da se je pri prvi varianti parkrat spet poskušal igrat s hrano, potem pač probaš še z drugo varianto. In vidiš, če deluje druga, potem je bila prva preveč soft...če pa tut druga ne deluje, potem pa pač res res ni lačen, ko se začne mal igrat s hrano...

Večji problem bi bil, če bi mu samo grozila, hrano pa bi mu na koncu vseeno pustila na mizi, da se z njo še naprej igra...Tako se mi zdita pa obe tvoji varianti sprejemljivi. Čeprav jaz bi kot sem rekla, najprej izbrala prvo, bolj soft (ker je tut moja hčerka narejena bolj na soft in hitro dojame, kdaj je hec in kdaj ne...pa tut vodljiva je dokaj).

Tudi jaz vedno izberem ta odgovor in v 95% je potem vse ok, torej dojame poanto in gremo lepo naprej karkoli že počnemo.

Da še povem zakaj sem to vprašala: ker sem dobila očitek, da otroka preveč sprašujem in ne znam ostro postaviti meja in da je to slabo za otroka. Če nekaj vzameš, NE SMEŠ dati nazaj pod nobenim pogojem.

Samo se mi zdi, da vseeno s svojim načinom nekaj dosežem, vsaj kolikor vidim za zdaj, ne vem pa kako bo dolgoročno.

Ojoj, tudi mi smo zdaj v tej fazi. Je treba bit kar vztrajen, če hočeš imet za dlje časa zadeve poštimane.

Jaz opozorim 1x, drugič povem, da jo opozarjam zadnjič in da bom nato vzela. Če se ponovi, vzamem. Ona v jok in protestira in ko (če) obljubi, da bo lepo jedla potem dam nazaj, a če se stvar ponovi samo vzamem in dam stran, njo pa pošljem od mize. Takrat je zame zadeva končana. Lahko joče, obljublja, ne popustim.

Se podpišem. Se mi zdi, da moram dati še eno priložnost. Eni pa pravijo, da to ni dobra taktika.

Tudi pri nas se včasih packa s hrano. Kot ti dvakrat opozorim v tretjo vzamem. Ampak sem mnenja, da je treba otroku dat možnost, da napako popravi. Tako ji potem hrano vrnem, če nadaljuje s packanjem potem krožnik nepreklicno vzamem, sicer pa poje do konca.




_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

a.
in podpis pod splišni, livio in ostale a-jevke. Je pa res, da imamo zato navadno packarijo po kosilu/večerji... Ampak malo pa tudi morajo packat, a ne? Saj tudi jaz včasih delam figurice iz čokolade (ok, navadno pazim, da me ne dobijo ).

Ma, za ene otroke mogoče res ni, ne vem, pri mojih kar dela. Pri nas pa smo navajeni, da se marskaj da zmenit, če se lepo pogovorimo in upoštevamo en drugega - zakaj bi bilo to narobe? Saj nisi rekla, da ji boš vzela za zmeraj - "če se boš igral, vzamem" - in po 2. opozorilu res vzameš, potem, ko se pa zmenita in otrok vidi, da resno misliš, pa daš nazaj.
Midva sva se tudi spraševala, če je to ok, samo meni se zdi, da je bolj važno, da otroka naučimo, da se da z obojestranskim trudom in kompromisom vse zmenit kot pa to, da ve, da bom vedno naredila točno to, kar sem rekla in ne bom nikoli odstopila niti za mm. To je tudi po svoje ena tiranija... Saj si tudi pri drugih stvareh kdaj premislim, ne samo v zvezi z otroki - ko vidiš, da nekaj nekomu veliko pomeni, recimo... Zakaj bi bilo otroci tako zelo drugačni?

Če se ponovi potem, ko sem enkrat že vzela, pa tudi jaz nepreklicno vzamem, to pa vsekakor. Sicer pa kot je mateja napisala, damo šanso, da se popravi .

Vsekakor A

Če še to ne pomaga, vzamem in se ne dogovarjam več.

< Sporočilo je popravil zinkazi -- 29.5.2010 14:30:03 >

_____________________________


Otroško srce je zaklad