Včeraj je dobil prvi napad. Z očmi je zavil, postal trd in se čisto nagnil nazaj. Ko sem ga poravnala, tudi ni bil taprav. Očesni zrkli je imel tako čudni, okoli oči je postalo vijoličasto, nekaj časa ni znal jesti. Saj odgovora najbrž ne bom dobila ampak če ima kakšna podobne izkušnje lepo prosim kakšno besedo. Če ima epilepsijo, sploh lahko obiskuje vrtec, šolo ali so to večina otroci s posebnim programom.

pelji ga k zdravniku in tam vprašaj!!

čimprej k zdravniku

Pojdi do P in naj ti da napotnico za EEG. Ne vem kako se strokovno opiše kaj je to. To je preiskava kjer snemajo valove v možganih in na podlagi tega ti bodo povedali ali je bilo kaj podobnega zaznanega.....

Se podpišem. Epilepsija se lahko kaže drugače od znanih znakov kot so pena na ustih...Upam, da ni kaj hujšega.

Možno je, da je to ena IZMED VRST epilepsije, ki jih je precej. Kot so ostale napisale, čimprej pojdi do pediatra, le ta pa ti naj da napotnico za EEG (elektroencefalogram).

Določene vrste epilepsije, se pojavljajo samo v otroškem obdobju, pa tudi če bo ostala za vedno, še zdaleč epileptik ni "retardirana oseba", če se zdravi, torej jemlje zdravila. Najpomembneje je, da ima epileptik čim manj napadov, saj z vsakim napadom odmre zelo veliko možganskih celic. In tablete lahko (v veliki večini) to preprečijo in otrok/človek živi čisto normalno življenje.

Sama imam epilepsijo od 14 leta(torej 28 let), bi rekla, da celo težjo obliko, vendar je s tabletami obvladljiva in živim normalno življenje. kOnčala sem gimnazijo, tudi študij bi, pa sem ga prekinila (druga zgodba). Moj IQ je 140. TO pišem ne zato, da se s tem hvalim, temveč, da vidiš, da sem kar "normalna", kljub tej bolezni....pa seveda si ne delaj takoj skrbi, da bo tvoj otrok "uvrščen" v skupino otroka s PP.

Najprej pa pojdi k zdravniku, da le-ta ugotovi pravo diagnozo... Vse ostalo je seveda golo ugibanje, kaj je s tvojim otrokom. Srečno.

p.s.Če te pa še kaj zanima, pa me lahko na ZS vprašaš...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Seveda lahko obiskuje normalno vrtec in šolo. O njegovem zdravstvenem stanju poveš v vrtcu da so pozorni na morebitni napad. Sicer pa kot ti je marogica opisala se z zdravili bolezen obvladuje in nekatere vrste epilepsije izzvenijo. Upam, da se bo pri vas končalo le najboljše!
Nekateri otroci s PP so integrirani tj. vključeni v redno OŠ. Odvisno od otroka.

kaj pa če so vročinski krči.....

Hvala za odgovore. Je v bolnici na opazovanju, jaz sem šla čez noč domov. Malo ste me potolažile, vsaj da imam še upanje, da ne bo zaradi tega zaostal otrok. Od sestre sin ima epilepsijo, vendar ne bo nikoli samostojen, hodi v posebno šolo, čeprav je star že 20 let, čaka na prosto mesto v zavodu. In sem seveda pomislila na najhujše. Mi je pa tako hudo, da sploh ne vem, kako bom zdržala. Že tako ima AD, pa alergijo, zdaj pa še to. Pa tok lušten fantek je. Že tko mam tok sranja na drugih področjih v življenju, zdaj pa še to. Ma tok mi je hudo, da ne znam opisat.  Zdi se mi, kot da me je Bog povsem zapustil.
Še nekaj mi povejte, pa se sploh na EEGeju pokaže, če se gre za epilepsijo? Prejšnji mesec je omedleval, postal mehak, je bil tudi v bolnici na opazovanju, pa ni nič pokazalo na EEG.

Decembrka, za starša je vedno grozno, če izve, da ima njegov otrok kakšno bolezen, po možnosti neozdravljivo. Moja mama je takrat zbolela na srcu in ker niso odkrili nobene "tehnične" napake na srcu, so šele čez nekaj let odkrili, da je to psihičnega izvora, nakar so jo vprašali, če ima kakšne probleme dome ali pa velike skrbi. Takrat jim je mama povedala, da ima hčerka epilepsijo in da se pač sekira zaradi tega... Zdravnik ji je takrat samo povedal, da bo ona (zopet) zdrava takrat, ko bom tudi jaz.

Na EEG-ju se pokaže tako, da ti "sprožajo" napad. In to  s pomočjo "stroboskopa" oz. podobni lučki. Takrat se pokaže, koliko se možgani "vznemirijo", če se sploh. TOrej pri zdravem človeku ni nič, pri potencialnem epileptiku pa se pokažejo krivulje na zapisu. Ko to vidijo, takoj nehajo, da ne pride do napada.


Mogoče pa je res samo kaj desetega...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Na hitro se oglasim. Hvala, Marogica. Danes je bil brez napada, samo tiste kritične ure je postal tak, bolj otožen, umirjen, mal drugačen. Sem vsak hip mislila, da se bo ponovilo. Še kolegica, ki res dela s prizadetimi me je poleg vas potolažila, da tudi če je to, niti ni tako huda stvar. Ma, saj prvi šok je res hud, sicer pa moram počakati, da se odvije kar se mora odviti. In sprejeti karkoli je. Hvala vam.

Res je, seveda je šok, torej je tvoja reakcijca čisto normalna, čisto "starševska".  Vendar se resnično najprej pozanimaj, kaj tvoj otroček v resnici ima, da si ne bi delala (dodatnih) skrbi po nepotrebnem.

In če jo ima res, ja, sprejmi bolezen, sprejmi otroka in mu pomagaj, da se razvije v osebnost, ki mu je bolezen pač del življenja. Mene starši zaradi bolezni niso nič bolj(ali manj) cartali. Niso bolezni "izpostavljali", mi dajali občutka, da je to neka huda bolezen, da mi bo težko v življenju.  Tako, sem jo tudi jaz sprejela, kot nekaj samoumevnega, je pač del mene. In tudi drugim vedno povem, da jo imam....ni me sram. Ker hočem, da me ljudje sprejmejo, takšno kot sem...brez olepšav.

Si vedno rečem...enim je še slabše...nikoli ne gledam, da je enim še boljše....in tako mi ni težko živeti s to boleznijo normalno življenje....pač ob tabletah.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Eto, danes sva doma. Včeraj je dr. nama dopoldan dejal, da gre verjetno za epilepsijo, ker pa eeg ni pokazal nič, čeprav se mi je zdelo čudno vedenje  (noge so mu postajale trde, ko je jedel, je kar v žlico ugriznil), je rekel, da bomo zaenkrat poskusili v vitamini, da je lahko pomankanje kakšnega minerala ali vitamina. Včeraj pa je bil v redu, danes je pa bolj miren, žalosten, ampak v redu. Prosim, mi lahko še poveš, a si imela ti tudi spremembe vedenja; mirnost, nekontroliranje ali si imela bolj napade, in je potem minilo. Kaj lahko pričakujem?