Kaj pravite na to

http://bibaleze.si/clanek/dojencek/je-moralno-pomagati-nedonosenckom.html

Ne bom komentirala sploh.

A je moralno pomagati nekomu, ki si zmisle tako butast in cenen naslov

No, tole je pa res lahko brez komentarja

Prav na bruhanje mi gre.
Pa kakšen človek sploh lahko napiše tako grozen naslov? Samo hudo nemoralnemu in nečloveškemu bitju se v glavi lahko rodi takšna grozljiva misel.

nemoralni so teli raziskovalci...ali je potem nemoralno tudi oživljati in ohranjati pri življenju 85-letnika?
vsakdo ima pravico živeti in dihati, neglede koliko je star oziroma prej rojen.

< Sporočilo je popravil emica2008 -- 2.7.2009 22:27:40 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Vse o "kakovosti" članka pove že to, da je avtor podpisan s skromnimi inicijalkami.

Ta članek me je zelo šokiral in tudi prizadel. Sama sem bila rojena v 7. mesecu nosečnosti in s tem tudi nedonošenček.  Brez zdravniške pomoči in kasneje pomoči moje mami me danes ne bi bilo tukaj.

Avtor tega članka nima vsega poštimanega na svojem podstrešju. Me prav zanima kaj bi napisal, če bi bil njegov otrok tudi nedonošen. Debil brez primere

Sama imam nedonošenko rojeno z 1550 g. Veliko stvari takrat nisem dojela, ampak je prišlo vse za mano. Danes vem, da bi marsikaj lahko šlo narobe. Vendar sem srečna ker jo imam. Ker mi pomeni vse na svetu, pa čeprav je trenutno v obdobju ko kravžlja živce. Ampak si vedno rečem, glavno da je zdrava (zanemarimo nekaj težav). Pa tudi če bi bilo kaj narobe bi bila moja.

Občudujem starše z otroki, ki rabijo posebno nego. Zame so pogumni in močni in to jim tudi povem.

Seveda je potrebno pomagati nedonošenčkom, kje je pa meja pa ne vem, saj vidimo, da preživijo in živijo normalno življenje tudi ekstremno mali nedonošenčki.

Še vedno pa pravim, da se mamice, ki rodijo otroka pod normalnimi pogoji, ne zavedajo koliko jim je bilo prihranjeno. Ampak življenje ti da toliko kolikor lahko nosiš.

Avtor/avtorica članka bi mogel/mogla dati odpoved in v življenju nikoli več napisati besede pa čeprav je verjetno samo prevod nečesa.

članka ne bom niti brala, ker mi že tista majcena nogica na fotografiji privabi solze v oči....ampak....ena, s katero sva šetale deco....je rodila zelo, zelo prezgodaj...ne vem sicer več koliko točno....ampak mi je zgrožena pripovedovala, da ji je samo osebje na oddelku prigovarjalo, da naj se ne matra za tega otoka, ker je brez veze....

da ne pripominjam, da je malček danes čisto normalen otrok, za katerega ne bi nobeden rekel, da je imel ob rojstvu malo čez pol kile.....

_____________________________

...vox populi...

rija, ja in tudi če ne bi bil "normalen"  - za starše je edinstven, njun, zaželen, čudovit ...

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

hja, žal tega ne moreš trditi.

nekateri starši se tudi do "normalnih" otrok obnašajo mačehovsko.....so nezaželeni, nič kaj čudoviti  ampak to je že druga skrajnost....

ampak za tadva pa sem ziher, da bi bilo tako

_____________________________

...vox populi...

Ma rija sej nisme mislila tako ... Hočem povedat, da so otroci lahko ljubljeni od svojih staršev, četudi njihovo zdravje ni povsem ok ...

_____________________________

...svet je poln lepih rožic tete Pehte...

v to pa jaz ne dvomim

_____________________________

...vox populi...

rojena sem bila v 32.tednu s 1300 gr, močno zahirana, leta 79, ko še ni bilo take tehnike kot je danes, ampak strokovnost, znanje in skrb medicinskega osebja ter seveda ljubezen staršev niso odvisni od letnice....pa naredijo največ!

ravnokar sem podojila svojo 3-mesečno prvorojenko in skočila še malo v civilizacijo, na internet , predem grem spat

danes se je moja lumpa med igranjem prvič od srca nasmejala in jaz sem bila takrat najsrečnejši človek pod milim nebom

tako..., zdaj pa naj vsak sam presodi o morali...