Moje mnenje je da nisi ravnala prav, res ne...to kar si naredila je zbijanje avtoritete...
Mr. B ni naredil nič tako slabega, da bi jo morala tolažit...Ana te ima pa očitno v malem prstu...Jst Zaro tud včasih mal trdo primem za roke, če me kao ne sliši, ampak nimam slabe vesti zarad tega, res ne...


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ja, Meta. razumem tvojo dilemo. Ampak sem mnenja, da moramo starši pred otrokom vedno delovati kot trden zid in imeti enaka načela. V tvojem konkretnem primeru, ne bi smela reči Ani, da je ati malo pretiraval, ampak bi ji morala povedati, da se za atijem strinjaš in da se ni pravilno obnašala ter jo seveda objeti in potolažiti. Vsekakor bo Ana imela po mojem mnenju manjše travme, če jo bo kdo izmed vaju kaznoval, kot pa če bo ugotovila, da je ati bad guy, mami pa good guy. Bodisi sta oba bad, ali pa oba good. Vsekakor je težko videti otročička, ki se joka in je užaljem, ampak to je po mojem mnenju naložba za prihodnost.

LP!

_____________________________

Love is in the air...

Evo Meta, so ti že punce gor razložile. Se povsem strinjam z zgoraj napisanim, se ma tudi mi še vedno dostikrat vrtimo v začaranem krogu prav zaradi takšnih stvari pri našem 3l8m škratku, če me razumeš.


_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Sej sem vedla  Ampak vzamem za zelo upravičeno kritiko in se bom potrudila poboljšati.

(In to kritika od treh velikih RR avtoritet... uau...  )

V bistvu si možu zbila avtoriteto, mali pokazala, da oči nima prav in naslednjič bo storila oz. pričakovala isto.
Potolažiti bi jo mogel oči, ko bi se pomirila- med njima je nastal konflikt.
LP

Mislim, da bi tudi ti morala pokazati, da ni prav ravnala in da si žalostna. Mogoče očka res ne bi smel uporabiti bolj "trde" besede, a čisto prav je naredil, da jo je potegnil stran, če besede niso zalegle. O tem se je bolje pogovoriti brez prisotnosti otroka.
Psi si lahko nevarni. Lahko, da bo potem stalno dajala roke čez ograjo, kjer bo videla kakšnega psa in jo bo kateri zagrabil. Ravno zadnjič sem šla z nečakom in njegovim dedkom po ulici in je fantek potisnil prste skozi ograjo, dedek pa ni bil pozoren. Zadnji hip sem ga potegnila stran, ker ga bi pes pograbil. Lastnica psa je rekla, da je pes res hud, čeprav je bil videti majhen in ljubek.

Saj vem, da je včasih kar težko, ko ne veš, kako bi najbolje odreagiral ...

lp

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

Saj si itak vedela, da si ga usr..., drugače ne bi dvomila v to. A ni res? Se zgodi, glavno, da veš, da si naredil naobe in boš drugič, če bo še kdaj do česa pdoobnega prišlo, bolj pozorna in ravnala drugače.

Ja kako se je pa tvoj B počutil ... A je kar stal ko lipov bog in vaju opazoval ? A njega nisi pol nič stislna...pogrešam konec v stilu pol smo se pa vsi objel, pa solze na oči, pa tak no!!!...V glavnem, en happy end manjka v zgodbici 

Sej ga je napisala...da so bli kmalu spet vsi veseli in srečni...Ne??

Meta mislm da si itak že sama pogruntala da si ga usrala, boš vedla za naprej. ;)

 

No, so ti že druge povedale in se strinjam z njimi, ti pa tudi, a ne, če ne, najbrž ne bi spraševala.
Js zagovarjam predvsem to, da je otroku vedno treba govorit po resnici. Če je šlo bolj zato, da vaju ni takoj ubogala, ker sta hotla it pač naprej, ji pač povejta, da če jo 1x al pa 2x pokličeta, da ima, da uboga! Ne se zdej na "podirajoča" vrata zgovarjat ( ). Tako, da ati ji je čist prav argumentiral. Tebi se je pač mal zasmilila in si ji dala potuho.
Sej ga vsi tako sračkamo, da ne boš mislila .

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Meni odgovor "kmalu" ne zadovojli ... za nekoga je to še isto minuto, za drugega pa čez par ur, ali naslednji dan. Mene samo zanima, kako je potem B odreagiral...a je kar zadržal v sebi (kot da se ni nič zgodilo), al je kaj ukrepal...

Stal ko lipe in gledal, kako se znašajo nad njim

Ah, Baldo nehej javkat...niso pač vsi konci srečni...

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ja, Baldrijan, umestne pripombe. Po pravici povedano, medtem, ko sem jaz objemala Ano, niti ne vem, kaj je delal. Vem, da je moral pobrati marele, ki sta meni padle iz rok, ko sem dvignila Ano. Ampak to najbrž ni bistvo. Vsekakor sva jo oba pocrkljala, tako da onadva sta čisto v redu razčistila, jaz pa sem potem celo pot do doma gruntala, da sem naredila napačo.

Saj mogoče so tole malenkosti, ampak iz malega raste veliko in ker sicer nimamo z  njeno vzgojo večjih problemov, se toliko bolj trudimo za takele malenkosti. Hvala vsem za odgovore!

PS. Sicer pa je Mr B tip, ki se s takimi stvarmi ne obremenjuje. Zanjga je bilo to bilo i prošlo. Če ga dones vprašam, se bo komaj še kaj spomnil.

Dej ga zahec vpraši.

No, zdaj je pa že boljše - zgodba z glavo in repom 

Zara, kaj se spet usajaš

Jaz se strinjam s Splišni, Zaro in Albino, pa vsemi ostalimi, ki ste enako povedale.

Pe še to ne razumem, zakaj se vendar sekiraš, če jo je stran odpeljal. Če bi imela kakšnega drugega otroka, ki ne bi imel tako mirnih "genov", bi mu lahko vsak dan 100x lepo rekla, pa še stran ga odvlekla, pa še kar bi rinil notri. Če bi mu potem rekla, da je oči delal "narobe", bi potem še z večjim veseljem isti hip norel naprej, se metal ob tla, cvilil na ves glas, tulil in zahteval svoje. To ni redek primer. Kar nekaj otrok je takih. Imajo svojo glavo, ne bojijo se, hočejo svoje. To so geni, meta, ne vzgoja, hi hi. Tako da si lahko vesela, ker je tvoja deklica tako mirne sorte, sicer bi te že totalno okrog obrnila, čeprav pri teh letih. Pa se ti ne bi zdelo grozno, če bi jo kdo stran odvlekel. Ampak če povem po pravici, se je meni enako zdelo kot tebi, ko sem imela prvega, mirnega otroka. A nisi zdaj huda name?  Mislim ko sem v narobni temi naredila repliko na vzgojo in gene.

Permisivna vzgoja daje enako slabe rezultate kot avtoritativna.

Ja, Gina, v hipu, ko sem napisala ta post, sem se zamislila nad svojo repliko pri genih in vzgoji. Saj še vedno trdim enako, strinjam pa se tudi s tabo, da je Ana zelo miren in dojemljiv otrok in da mi samo bog pomagej, če bo drugi kakšen vragec. Sem pa močno močno pod vplivom svoje mame, ki, odkar pomnim, govori, da se da otroku vse dopovedati brez fizične sile, in jaz sem ubrala njeno pot. Najbrž sem tudi malo zaslepljena z uspehom te metode, ker je Ana pravi medij za njeno izvajanje.

Primož, res je to. A misliš, da je moja vzgoja permisivna? Mislim, da sicer ponavadi oba znava ubrati srednjo pot. Ampak mogoče se imam preveč v čislih...

Hi, hi, Meta, kot bi se zgodovina ponavljala. Moja mami je isto govorila in moj prvi otrok je bil tudi tak. Pa jaz sem si tudi obljubila, da ne bom nikoli eksplodirala, pa še manj otroka po riti... Hmm, mogoče bo tvoj drugi enak kot prvi, ampak po zakonu povprečja je to možno samo v primeru, da sta vidva oba z možem ekstremno mirne sorte, pa še zelo vidljive sorte, pa še prilagodljive sorte, pa še bolj plahe sorte...sicer pa je možnost dveh takih zelo majhna. Ampak veš, tudi bolj živahni, svojeglavi otroci so en tak krasen dar. Ob njih veliko bolj rastemo, kot ob vodljivih otrocih. So zelo bistri in nas prisilijo razmišljat in osebnostno dozorevat, kar bi sicer počeli na kakem drugem področju. Skratka, vseeno je.