Od našega prehlada je postal naš zizoman obseden z zizilandijo. Enostavno več ne morem. Cele noči sem budna, ker me vlači in nateguje in jošek v usta, dvakrat potegnit, se obrnit in potem znova in znova in znova...

Imam ga neskončno rada, ampak mislim, da bom kolapsirala

Malo sem se morala potožiti. Že vnaprej se zahvaljujem za razumevanje

joj raho, kako te razumem...ne vem kaj bi ti napisala....sicer pa mojo kalvarijo z dojenjem poznaš....

ja če ne moreš več pol pa ankar a ne? :)

Če ga imaš neskončno rada, potem mu NE SMEŠ v vsem ugodit.

Postavi se zase, punca!

Moj gospod soprog mi je predlagal, da bi za nekaj dni nekam odšla, sam kaj ko zaradi službe trenutno ne morem . Bom pa po tej gužvi definitivno za nekaj dni spokala.

Sedaj se s tamalim (na njegovem nivoju) skušava pogovoriti. Sem mu razložila danes zjutraj, ko mi je že film pokal pa sem kljub temu ohranila mirno kri (nikoli si nisem mislila, da sem lahko tako mrtvo hladna) in sem bila na robu solz, da gremo kmalu na morje (med prvomajskimi) in da bi ga ima mamica neskončno rada, ampak, da je sedaj že velik fant in da veliki fantje ne dudajo mamic. Še večji pa bo, ko bomo čli na morje in takrat bi res lahko nehal dudati, ker so dudike za dojenčke, ki še ne jejo sendvičev in pomfrija in dunajca... Sicer me je lepo poslušal in kimal, ampak kakšen pa bo rezultat

Raho, če ti je dojenje res postalo nekako "odveč"(ne me narobe razumet) potem je definitivno čas, da prekineta. Sama ti sicer ne morem svetovat glede tega, ker je naša tamala sama odnehala, še prehitro (vsaj če mene vprašaš ).  Sicer pa je vsako odvajanje od nečesa pri otrocih grozno.Glej, prvo in osnovno je, da se ti odločiš, da ne boš več dojila. Ker prvih par dni bo zelo naporno. Psihično in fizično, ker tvoje dete se očitno še ni pripravljeno samo odstavit. In moraš bit vztrajna, vztrajna in še enkrat vztrajna. Mi smo se tako odvadili dude, je bila full velik odvisnik. Par noči je spala dobesedno na meni in se ponoči zbujala in klicala bibo, ki je odnesla dudo. Včasih bi ji najrajši dala dudo nazaj, ampak nekako sem se prepričala, da moram vztarajat.In ko smo zdržali že par dni je bilo še že lažje - mislila sem si, če sem zdržala do sedaj bom pa še napraj. No, sedaj ko pogledam nazaj sploh ni bilo tako težko, čeprav se mi je tisto non stopno nočno zbujanje takrat zdelo kot da bo konec sveta.

Kaj pa če probate, da greš ti za kak teden spat v drugo sobo s tamalim pa naj spi samo očka?  Mislim, da tu sama ne boš mogla naredit nič, da bo moral kar očka kakšne bolj radikalne poteze potegnit Probaj malo poiskati kakšne izkušnje mamic, ki so odvajale že malo večje otroke, morda najdeš kaj pametnega. Probaj na Rodi, na forumu produženo dojenje, tam bi se znalo kaj najti.
Kako pa ste se dojila pred boleznijo? Ste spali cele noči ali tudi ne?


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Raho, kaj pa če bi malega za par dni poslala k babici? Pri eni moji prijateljici je palilo edino to, da je tamalega poslala za en teden k svoji mami in tako sta se nehala dojit. Drugače ni šlo!

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Ti rabiš počitek ZDAJ, ne pa šele za prvega maja. Saj ni nujno, da morate vsi skupaj nekam iti. Že to, da se malo preorganiziraš v službi, pa greš kdaj sredi dneva v službo (saj si sam svoj šef, da bi to lahko ).
Malo spremeni svojoj ritem, pa otroka malo več daj k kakšni babici, pa ti bo spet sijalo sonce.

Glede dojenja pa si ne upam pametovati kako rešiti zadevo, ker nimam teh izkušenj. Moj otrok je sam zmanjševal število podojev in zaključil z dojenjem pri 11 mesecih. To ji enostavno ni več pasalo

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Točno tako. Pa saj ti to veš, ker znaš biti dosledna tudi pri drugih stvareh. Torej... Jaz ne bi nikamor odhajala, ker lahko otrok to narobe razume oz. celo pričakuje, da ko prideš nazaj, da bo vse po starem. Ne vem, kje tvoj sine spi ponoči, vendar ga najprej navadi, da bo spal sam, v svoji postelji in svoji sobi. Že tu se zmanjša verjetnost, da bi hotel dobesedno z joško v ustih spati, ker je enostavno ne bo.

Drugače pa pomaga "nehumana" metoda. Pusti ga noč ali dva, da ne bo zizal, pa daj mu dudo, če jo bo hotel, da se kljub vsemu lahko potolaži.

Pogovor pri tako majhnem ne bo zalegel oz. do naslednje utrujenosti oz. spanja. Potem pa bo na vse pogovore pozabil. Vsaj pri nas je tako-pri ta mlajšem je problem duda. Pa tudi ta večji, ki bo konec aprila 6 let star, ni nič "boljši". Smo se neštetokrat pogovarjali, obrazlagali, nagrajevali z zbiranjem zvezdic... ko pa pride njegova ura utrujenosti, so pa prstki v ustih....

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore