Danes sem se sama pri sebi prav zamislila. Gledala sem eno nemško oddajo, kjer kaže, kako rojevajo razne mamice, in prileti naš dveinpolletnik in začne gledat to oddajo, ravno ko so eni mamici delali carski rez. Začne me spraševat, kaj je zdaj to, in sem se znašla pred dilemo - naj mu kar nekaj natvezim eno "zgodbico za otroke", pa mu pustim njegove lepe otroške misli "čiste" , ali pa naj mu povem po pravici.  Nekako sem mu potem razložila, da če se dojenček ne more roditi, zdravniki prerežejo mamici trebuh in ga sami vzamejo ven. Potem mi je začel kazati, kako bi se ta trebuh lahko prerezal, pa sem mu potem razložila, da to naredijo samo zdravniki in nihče drug. To vem, da razume.
Kako pa vi razložite svojim, tako majhnim otrokom podobne zadeve?
Imam namreč prijateljico, ki svoji šestletni hčerkici vse precej razumsko pove, ampak je pa punčka pri teh letih že povsem odrasla, mirna, sploh se ne razživi. Pri štirih letih je povedala, da ona pa že ne bo rodila, ker so to prehude bolečine.
Kako torej razložiti "odrasle" zadeve otrokom? Zares, in jih "zamoriti", ali nekako po njihovo?

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Jaz bi mojemu to bolj po "otroško" razložila, bi verjetno prej pozabil, kot če mu povem dejansko resnico. Ne rečem, da ne razumejo, ampak takih stvari pri treh letih mu ne bi tako nazorno pripovedovala. Tako kot praviš, bi mu pustila otroške misli.

Jaz bi mu razložil tako, kot si mu ti. Meni se to ne zdi nič spornega, prej kakšno "otroško razlaganje".

Meni je pa pomembno, da se mu ne natvezi neke izmišljene zgodbice, ampak pove letom primerno. Enkrat sva s prijateljico čvekali na kavču, TV je bil prižgan in je uletela njena nečakinja, ravno ko je kazalo, kako si je neka ženska dala povečati oprsje. Mala je gledala - bila je stara pbl. 4-5 let in je vprašala, če ji mleko noter dajejo (  meni se je zdela blazno originalna zamisel). Potem pa sva ji lepo razložili, da ene pač želijo imeti večje prsi in jim jih tako povečajo. Ni nič čudno gledala, dodala je le, da ona si jih pa že nikoli ne bo dala povečati.

Otrokom je potrebno povedati resnico, vendar letom primerno. Ne pa tako kot nam je ena profesorca razlagala, da so se otroci v vrtcu pogovarjali o produ in porodni poti, potem pa je fantek doma zahteval od mamice, da vidi svojo porodno pot, ker mu o tem ni nič povedala. Bolje da vedo, da ne prinese štorklja otrok.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Midva mu vedno poveva tako kot je. Ko me je zadnjič vprašal, kako dojenček pride v trebušček, sem mu lepo razložila ( Da se imata mami in oči rada pa da se ljubčkata in potem nastane dojenček, ki raste 9 mesecev v maminem trebuščku, ko pride čas, da ga mamica rodi,....).

 Jest mislim da se otroku ne laže , ampak se mu lepo pove tako kot dejansko je samo da je to njihovim letom primerno.

_____________________________

Love is in di er.

Jst se tut strinjam, da je treba povedati tako kot je, le mogoče na način, da bo otroku razumlnjiv. Naše štiriletnice še niti ne zanima preveč o teh stvareh. me je pa zadnjič vprašala kok sem vedla, da mam punčko, ker dojenčki še nimajo las oz. majo čist kratke  (punče imajo drugače dolge, fantje pa kratke). Sem ji povedala, da majo fantje lulije, punčke pa šiše in ji je blo potem čist jasn.

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

Se strinjam: vsaka informacija posredovana letom primerno.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)