Seveda se strinjam, da otroka ni dobro siliti v nekaj, kar očitno ne zmore ali kar ga ne zanima. Tako, kot ga ni dobro siliti za vsako ceno vse pojesti, pa kasneje igrati na klavir in študirati pravo. Pri tem "infant potty training" (IFP) po moje spoloh ne gre zato, da bi otroka navajal na kahlico v klasičnem smislu, se pravi ga učil kontrole nad lastnim telesom. Tudi ne gre za tekmo, čigav otrok bo prej suh. V bistvu smo starši tisti, ki se učimo prepoznati, kaj nam sporoča otrok. Če še ni sposoben zadrževati lulanja, vsaj po moje še ne pomeni, da ni mogoče predvideti, kdaj se bo polulal. Glede na to, v kaj vse dandanes ljudje verjamejo, se mi niti ne zdi tak greh verjeti v to. Namen IFP pa je seveda ta, da bi bilo otrok čim manj v mokrih plenicah, kar zagotovo ne more biti slabo.
Tako kot glede dojenja, so tudi glede uvajanja na kahlico zelo velike kulturne razlike. V zahodni civilizaciji je zaradi načina življenja prevladala težnja po praktičnosti, zaradi česar pa smo ljudje zanemarili ali celo izgubili nekatere sposobnosti, ki jih imajo v "kao" primitivnih kulturah. Nekje v Afriki je situacija drugačna in je uporaba kakršnihkoli plenic bolj nezaželjena (vročina, higienske razmere, revščina), zato ima princip "od rojstva brez plenic" gotovo svoj smisel. Da me ne bi slučajno kdo narobe razumel. Ne zagovarjam tega, da je nekaj, kar je dobro v Afriki, dobro tudi v Sloveniji, ampak "brezpleničarstvo" je po moje bolj kot zgražanja vredno občudovanja. Gotovo starši, ki ne uporabljajo plenic, bolje razpoznavajo, kaj jim sporoča otrok, poleg tega pa je to zagotovo najbolj okolju prijazen način.