Mi smo psičke najdli, bili sta skupaj, zapuščene, ko sta bile 2 ali 3 mesece stare... Bolj 2 kot 3, no. Če bi bile še en dan brez hrane in vode, bi sigurno umrle :( .
Možno je da so iz istega legla, možno je tudi da imata dva različna očeta (pri psih je to mogoče).... Glede na to da je druga psička izrazito lovske pasme, ima sigurno Shaky lovske gene, amapak hvala bogu nima lovski karakter :), kar druga ima, in to zeloooo.
Če vzamete že odraslega psa ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, prednost je zagotovo to da ga ni treba učiti na lulanje in kakanje zunaj, ima že en bioritem ko mora iti ven - Shaky pač gre večinoma dvakrat dnevno na sprehod, zjutraj ob pol osmih, lahko zdrži do kake 6. ure zvečer, in en kratek sprehod pred spanjem. Ob vikendih obvezno zelo dolgi sprehodi, lahko tudi teče na vrvici ob kolesu, je navajena tudi na to.
Ko je žejna, obvezno praska po posodici če je slučajno prazna, lačna je itak vedno, najraje čak pod mizo če slučajno kaj "pade" dol, drugače pa ne prosi.
Zelo rada se crklja, vedno se izvali na hrbet in obožuje ko jo božam po trebuhu. In obožuje vodo, ko gremo na Šmartinsko, obvezno gre z tacami v vodo, če vržeš palico, vedno jo gre iskat, ampak ne predaleč :)
Ima rada tudi češljanje, ampak ne dovoli da jo uredim rep in "predel" zadaj, za to sta potrebna dva in kakšna nagradica.
Nisem jo veliko tretirala z kakšnimi frontlini, samo v najhujši sezoni, enkrat na mesec najdem enega klopa, ki ga itak hitro najdem ker se veliko crkljamo. Bolh ni imela od prvega leta naprej.
Pomanjkljivost je to da pes že ima izgrajen neki karakter, npr. moja psička je plašna, bila je takšna tudi ko smo jo najdli, in ostala je malo "histerična", npr. ko pridemo domov je zelo zelo vesela, skače, skviči, ko vidi da sem vzela povodec, tudi malo skače in zalaja od veselja. Tujcem ne zaupa takoj. Ko se zelo ustraši ali ko je zelo vesela se tudi malo polula, zato smo opazili da je boljše da ko pridemo domov jo ignoriramo, ker če bi takoj pobožali, bi se polulala :), malo počakamo da se umiri, potem se lahko crkljamo... Tuliti ne zna, hvala bogu!
Otroke ima rada, dokaz je moja hčerka, in če ji včasih ne ugaja hčerkino divjanje se samo umakne nekam pod mizo ali v kakšen miren kotiček hiše- najraje se hladi pod zakonsko posteljo!
Tako, malo sem opisala njen karakter, kakšna je... Je res ena dušica, kot je Špelina napisala, se ji vidi v očeh.