Pozdravljeni na forumu.
Sem nova clanica na strani in res si zelim pomoci iz vase strani. Rada bi vam povedala svojo zgodbo v kateri tudi jaz nisem bila najboljsa, sem pa se trudila.
Leta 2016 sem se porocila z novim partnerjem, ki ima iz prejsnjega zakona dva otroka, prav tako jaz. Vse je bilo super in zelo sva se razumela. Kmalu sem izvedela da sem noseca in po dveh mesecih sem splavila. Zelo tezko je bilo sprejeti splav, se posebej ker me moz niti enkrat ni vprasal pp splavu kako se pocutim, sploh se ni pogovarjal o tem. Res sem rabila kar nekaj casa da sem se pobrala. In koncno so prisli malo lepsi dnevi, nakar sem zacela biti kar zelo ljubusumna. Res je da nisem imela potrebe po ljubusumju saj moz ni delal nicesar taksnega kar bi lahko bil moj povod za to. Edino kar je to cistvo v meni vzbudilo je bilo, da nisem bila delezna nobene pozitivne pohvale, druge je vedno pohvalil mene ne, za druge si je vzel cas, zame ne, je hodil na poslovna kosila, malice, kavice, z mano ne. Pocutila sem se da sem vedno na zadnjem mestu, da ko ni imel nikogar pa sem jaz bila dobra.
Nato sem lani drugic zanosila z njim, moja custva so bila bozanska, spet imam moznost, da svojemu mozu dam otroka, otroka iz ljubezni. Ko sem mu povedala za nosecnost je bil zelo vesel, vsem je takoj povedal in s prijatelji nazdravil. In prisli so spet dnevi, ko je bilo nekoliko ves nestrinjanja med nama, on me ni poslusal, ni si vzel casa zame, ni me probal razumeti, jaz pa svoje ljubusumje naprej (nevem kako nebi bila ljubusumna ce sem se pocutila vedno na zadnjem mestu). Prislo je do prvega pretepa, podrobnosti ne bi opisovala, sva se opravicila in sla naprej. Nato je sledil drug pretep tokrat dva dni, najprej zvecer ko sva bila sama, potem zjutraj in to pred ostalimi otroci. Sploh ga ni brigalo ali to kdo vidi, ali so otroci zraven. Cisto brezglavo pretepanje, jau pa sem se branila, kaj pa naj. Takrat me je zacel zmerjat in zalit, zalit najinega otroka in zelet meni in otroku najslabse.
Pa sva tudi to si oprostila in sla naprej. Seveda se ni koncalo zbadanje, ljubusumje, provokacija...pred kratkim smo sli s prijatelji zvecer ven in njegovo prijateljico je res pohvalil kako je oblecena in sem samo vprasala kdaj bo mene zacel hvaliti, tukaj se je spet na mulil in me pred vsemi zacel zalit in zmerjat. Seveda ko smo prisli do kluba, me je spodil domov, da jaz nimam kaj tam iskat, da naj se poberem in sem se obrnila in sla. Seveda je tak kot zmeraj prisel za mano, mene je bilo strah da bi me spet pretepel, njemu pa je bilo vseeno ali me tepe v javnosti ali doma. Na koncu se je se kar dobro koncalo.
Zdaj pa sem na vcerajsnjem veceru. Z starejso hcerko sem sla k dezurnemu saj se ji je vnelo uho, on je ostal doma z mojo mlajso hcerko (njegovi otroci so vecina casa pri mami). Pridema domov vse uredim, otroci spat, jaz pa k njemu pred tv, sem mislila da bi se rad pogovoril z mano, ker me je po telefonu prosil, ce se lahko pomeniva. Seveda ni bilo iz pogovora nic, zacelo pa se je spet tisto zaljenje in zmerjanje. Tokrat mi ni prislo do zivega, sem se obrnila in gledala na svoji strani tv. Pa ga jaz vprasam kaj lahko naredim za njega, ali ga bozam ali kje zmasiram. Njegov odgovr je bil, ti se mene ne bos vec dotikala. Sem mislila da sem kaj izpustila, ampak me on je spet naenkrat popizdil, vse je bilo spet narobe. Potem sva prisla na temo najin otrok, kjer sem res spoznala da si tega otroka ne zeli in ga ne mar, kakor tudi mene ne. Zazelel si je da bi mi otrok umrl in da ga mrtvega rodim. Kdo sploh izjavi kaj taksnega, saj bo vendar oce temu otroku.
Vem da sem za dolocene stvari, ki so se zgodile v moji ugodbi sama kriva, vendar za pretep in zaljenje pa ne.
Vesela bom kaksnega vasega odziva, komentarja in tudi obsojanja.
Prosila bi za kakrsnokoli idejo, pomoc,... hvala da sem lahko delila z vami.

Žalostna izkušnja.. Ne vem kaj naj ti rečem.. Sama sem ista da si želim "pohvale" le da mene ne pretepa, ne žali ampak me pač pohvali zdaj sam od sebe.. Je pa zelo redko beseden, jaz pa zelo zgovorna.. Tako da včasih še vedno "pozabi" pa ga je treba spomniti.. Vendar na koncu vedno pohvali.. Tvoj pa se je odzival ravno drugače .. Pojdi stran.. Če imaš kam it.. Največja napaka bi bila da bi ostala z njim zaradi otroka.. Lahko da je tak da ti sploh ne bo podpisal očetovstva in ga priznal.. Sicer pa lej.. Že da kaj takega reče da se tako obnaša..moraš iti stran.. Tukaj ni kaj pa če.. Živela boš še zeloo dolgo, še zelo dolgo življenje imaš pred sabo ampak ti ke verjetno kasno, da s takim odnosom ne boš mogla živet naprej in s takim tipom.. On se ne bo spremenil. Tak je. Jaz bi na tvojem mestu tudi v kakšno prevaro posumila glede na to kako ga "vest nič ne peče" samo stran pojdi.. Vprašanje je samo kdaj boš šla in ne ali boš šla..
To da si želiš pohvale pa ni nič narobe, tudi sama sem taka kot sem ti že omenila. Je pa res da midva ne hodiva nič ven, sva sama zase brez kolegov in kolegic in res ne potrebujem nobenega ker kadar kej rabim se pogovorim z njim. Je pa res da tak način življenja marsikomu ne paše..
Kdaj pa imaš rok?

Zdravo.

Sem prebrala tvojo zgodbo in kot razumem, si mogla dat čustveno veliko stvari. Si noseča, on se pa grdo obnaša do tebe, te žali. Definitivno nisi kriva za stvari, ki ti jih je izrekel ali naredil. Ne vem, kaj naj ti rečem. Ti najbolj veš kaj bi naredila v svoji situaciji. Obstoja te nimam kaj, bolj mi je hudo, ker ne vem kako bi ti lahko pomagala.

Upam, da se stvari obrnejo v pravo smer, tudi zaradi tvojih otrok. Pa Upam, da imaš koga, s katerim bi se lahko pogovorila o tem.

Hvala za spodbudne besede. Hcerka je stara 10 mesecev. Spremenilo se ni nic. V prico nje me matretira in pretepa. Skrivam pred ostalimi otroci bolecino in kreganje kolikor se da. Nocem da otroci to gledajo. Danes sem s najino hcerko (ostali otroci so na pocitnicah) odsla od njega, od doma. Seveda ker nikamor nisma morali iti razen k prijateljici na kavo (nima prostora za prespat), sva se vrnili nazaj. Razmisljala sem  na otroka, da bo spala v svoji sobi, da se vsaj ona naspi... on hladnokrven pred tv. Zacnem prebirati na internetu o psihopatu in vidim, da je to on v resnici. Sem se odlocila da naredim korak za sebe in svoje otroke naprej, za nase dobro in naso sreco, a nevem kako. Vsekakor rabim svojo sluzbo (trenutno zaposlena pri njemu), stanovanje in cim dlje stran od njega. Nato razmisljam da bo hcerka vsake toliko casa pri njemu, kaj ce jo bo matretiral, scuval proti meni. Ne zelim, da je kot on, psihicni manipulator. Vmes sem tri mesece obiskovala psihologa, ki mi je zelo pomagal, zdaj sem spet na zacetku, z se manj samozavesti. Kako narediti konec temu? Ne zdrzim vec, ne zmorem vec, zelim samo da se neha vse. Nocem vec straha, sekiranja, obremenjevanja ali bo vse ok, cisto sem na koncu z  zivci. Naj omenim, da sem danes odpeljala moje otroke na pocitnice in ker me malo dlje ni bilo domov, mi je poslal sms: “Sem ti rekel, da bo zanimivo.poletje... Hcerke ni vec, kmalu tudi mene ne...uzivaj v zivljenju brez naju, to si si zasluzila.” Ko sem prisla vsa panicna domov pa mi rece samo spat sva sla. Meni pa solze tecejo in srce razbija, sem mislila da umiram od bolecine. Nato spakiram najnujnejse in oddieva, sledijo smsi kot vedno z vsebino oprosti, nisem tega hotel in nisem te hotel tako prizadeti... opazila sem da se jaz ne smem imeti fajn, ne smem uzivati in se smejati, ker potem je vse narobe, ne smem pokazati svojih custev, da mi je hudo da trpim...takrat on zacne uzivati v moji bolecini in kar nadaljuje z zmerjanjem, zaljenjem, da so druge zenske boljse od mene...Nimam nikamor it, nimam prijateljev ki bi mi lahko nudili podporo, nicesar, vse je dosegel, da nimam socialnih stikov. Ne zmorem vec, vsak dan doma se ubijam da je hisa cista, da je vse pospravljeno a on najde eno malo pikico in je vse narobe. Vedno znova se spominjam vsega hudega nazaj a se vedno ne najdem izhoda. 

Zdravo



Si v zelo nezavidljivi situaciji. Nevem koliko si stara, si se prekmalu pognala v nov zakon z nekom, ki ga nisi dobro poznala? Dejstvo je, da moraš stran. Bolje ne bo nikoli in v taki nezdravi zvezi, polni nasilja verbalnega in fizičnega tudi otroci ne bi smeli odraščati. Tudi, če govoriš, da otroci tega ne vidijo, verjemi, da čutijo, da nekaj ni v redu. Pokliči v varno hišo, saj obstaja tu v Slo po različnih regijah v državi. Z otroci moraš stran. Tja pokliči, povej v kakšni si situaciji, s terapevom se pogovori, naj ti svetuje kaj narediti. Kaj pa starši? So predaleč? Brat, sestra? Kdorkoli? Na tvojem mestu bi se vse dobro pozanimala, kako in kaj. Ko njega ne bi bilo doma, bi spakirala kufre in z otroki odšla. Dejstvo je, da tu ostati ne moreš ni zdravo za tebe in tudi ne za otroke. Nekaj moraš ukreniti. To kar ti on govori, da nič ne znaš in bla bla bla, naj ti gre skozi eno uho not, skozi drugo ven. Vedno, ko ti bo to rekel, mirno in hladno odreagiraj, v sebi si ponavljaj kako slaba oseba je, s časoma ti bo vseeno. Zaradi njegovih žaljivk se ne sekiraj, ti se osredotoči na to, kako boš sebe in otroke spravila od tam. 

Upam, da si že kaj uredila.

Tukaj imas kontakte za varne hiše, SOS telefon itd.

https://www.drustvo-dnk.si/zelite-izvedeti-vec/koristne-povezave

Kot berem, imaš tam možnost bivanja z otroci eno leto, v tem času boš pa že našla delo pa kakšno poceni bivališče.

Shrani vse čudne SMSje z grožnjami, vsakič poslikaj sledi udarcev za CSD, policijo, ...

Imam kolegico z nasilnim očetom. Tepel in zastraševal je njo, mamo, sestro.
Zdaj si je našla podobnega frajerja, ker se zdi veliko stvari, ki so nam ostalim nesprejemljive, njej običajno družinsko življenje.
Tepe je baje ne, pa itak mi ne bi povedala.

Pa onadva imata tudi hčerkico, ki je verjetno še ne mlati ...upam, je še zelo mala. :( Že zdaj pa vidi, kako ima oče vedno prav in mu mami vedno streže.

O tem, da te je dec usekal pišeš, kot bi šlo za nekaj normalnega, vsakdanjega. Ob prvi klofuti, mu spulit vse lase na buči in se pobrat iz take zveze.