Imel bi eno vprašanje glede vaših izkušenj.
Sin se je rodil s porodno težo 2400 in 46 cm v 35T in 4 dni. Sedaj je v centru za nedonošenčke že skoraj 1 teden. Mamica je pri njem oz v sosednji sobi. Mora ga hodit na tri ure hranit in previjat, da se nauči. Tako pravijo sestre, ki so tam(...da se nauči). Dokler se ne bo naučila ga ne bo dobila zraven sebe v sobo.
S tamalim je sedaj vse OK. Pred dvema dnevoma je bil še pod lučko sedaj pa že dva dni ne.
Okoli hranjenja malega cmokeca je pa cela kolobocija. Sestre mu v flaško vsake tri ure pripravijo 70ml maminega mleka in mama mora hranit. Cmokec je pa narejen tako, da ko mu daš flaško v usta začne vleči kot velki in spije cca 40ml potem pa se ustavi. In potem podiranje kupčka.... no nakar mali sploh ni več zainteresiran za bilo kakšno mleko in kar na spanje mu gre. No in potem ga začnejo z mlekom zalivat. Enostavno mu stiskajo ga v usta in on malo požira malo spljuva ven....tako dolgo dokler flaška ni prazna.
Dva dni sedaj kar ni pod lučko je vzel gor 50g in je spet na porodni teži.
Sestre pravijo, da ne bo šel domov dokler ne bo spil normalno 70ml.

Kakšne so vaše izkušnje iz bolnice?

midve sma tudi šle domov, ko sma pile nekje 70ml. ampak s težo 2330g - rojena pa je bila 1070g. hja zalivajo ga, ker se fantek že zmatra pri 40ml. saj ko je mama poleg otroci to začutijo in kmalu začnejo lepše jesti. saj bo, nič obupat, kar naenkrat bo pojedel vseh 70 sam.

hja, očitno smo bili samo v mb na slabšem, da niso bejbiji skozi pri mamah.

lp :rozica:

ne se bat, otroček mora jesti, drugače bo težje prebolel zlatenico, bolj bo utrujen... čez dan ali dva bo že sam jedel. hrana je zelo pomembna te dni, da telo začne delovati. Še posebej otročki z zlatenico so veliki zaspančki.

Tjaša je imela porodno težo 2330g, in tudi 46 cm, samo ni bila nedonošenček, enako je veliko spala, komaj sem jo pripravila za jesti, ampak se je vse uredilo, kupčka še dolgo ni podirala, je pač spala na mojem trebuhu še kake pol ure.

Mamici mora biti grozno, potolaži jo, samo moči naj zbere za te dni, ko jo otroček najbolj potrebuje, potem bo veliko laže.
:rozica:

Živjo,
moja Lea je danes stara 4,5 meseca in ima iste mere ... 2430 gr in 46 cm (rojena je bila v 24 tednu s 520 gr in 30 cm). Pojedla naj bi od 150 do 170 ml na kg telesne teže, torej nekje od 360 do 410 ml. Če preračunaš bi moral tvoj sin pojesti 560 ml na dan, kar se mi zdi kar veliko. V Ljubljani kjer je bila Lea so ji preden sva šli domov tudi ukinili en obrok, ker je imela preveč na tri ure in potem ni jedla. Je tudi pojedla ene 30ml pol je pa zaspala. Naslednji obrok - ko je bila pa lačna pa je pojedla 45 brez problema. Ko sva šli domov je pojedla 7 x na dan od 40 do 45 ml, pa je bilo čist dovolj.

Glede previjanja in oblačenja pa je pri nedonošenčkih res potreben pravilen "handling", ki se ga mora mamica naučiti. To je zelo pomembno za pravilen razvoj in držo otročka.

V kateri porodnišnici pa je tvoj sin?

Držim pesti da boste čim prej skupaj doma. Pa čestitke za sinčka seveda.

Jerneja

Moj sin se je rodil s porodno težo 2550 in domov sva odšla z težo 2460. Dali so mi ga v sobo brez težav, ko je bilo pri njem vse OK ter pri meni. Učila sem se in ga spoznavala sama. Nihče ni govoril koliko mora popiti, ampak so gledali samo na to če pridobiva na teži in ko je dva dni zaporedoma pridobil za 20 g sva laho odšla domov. Previjala pa sem ga sama samo en dan, pa še to ob pomoči sester.
Moj je na začetku tudi spil le 40-50 ml. Nihče ga ni silil na več, postopoma je začel sam zahtevat več. Sedaj pri skoraj 2.mesecih poje 100 ml na tri ure in se je v treh tednih že tako zredil, da pravi zdravnica, da ga je treba malo štopat.:)-Pa so mi na začetku tudi pravili, da premalo je, ker preveč spi.

Nas se je rodil z 2030g in 47cm...bil je zahiran in z zastojem rasti...takoj je teza padla na 1900g...k sreci je imel na zacetku res ful apetita in je startal s 50ml na obrok...jedel pa je pridno na tri ure...ceprav so naju spustili domov po 10dneh,ko je dosegel porodno tezo...naju je pa redno na vsaka dva dni hodila kontrolirat patronazna...s tehtnicno in vsem,tako da sem bla zarad tega cist zafrustrirana in si nisem vec upala dojit,saj s tem nisem mela kontrole kolk poje...

No morm povedat, da so malega končno dali v oskrbo mamci:bravo:. Pa se je morala kar malo borit za to.:zmeden2:
Upam, da se bo zdaj pridno redil in bosta lahko hitro domov prišla.:sloncek:

:bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo:
:sloncek::sloncek::sloncek::sloncek::sloncek:

no, tud naš se je rodil s porodno težo 2400,49 cm, 35 tednov in tri dni.je blo z njim vse uredu, tako , da sem ga dobila v sobo takrat ko ostale cimre s carskim rezom. na začetku je jedel tko ene 10 ml na obrok , pa niso delal nobene panike,domov sva šla normalno šesti dan,dva dni je dobival na teži, ob odpustu je mel 2210.čez en teden sva ga s patronažno stehtali in je v enmu tednu pridobil 200 g, kar je čist optimalno, tko da......
človek je res paničen , k gleda tele suhcene miškote, sam se mi zdi, da le ti lepo sami poskrbijo zase, da dobijo tist kar rabjo , na silo se pa ne dajo.tud jest sem tamalga zbujala na dve uri, pa je mal pojedu, pol pa zaspal. zdej , k ga hranim na štiri ure , poje bistveno več.kaj pa vem,človek sam prestrašjo s temi tabelami , pa to.narava pa lepo dela po svoje.
velik lepga s tamalim vama želim,
b.

Ojla!
Jaz bi te sam vprašala, od kod si. Ker sem podobne travme doživljala jaz. Namreč, mali se je rodil s 1970 g porodne teže in velik 44,5 cm. # tedne je bil v centru za nedonošenčke. In tam so bile prave kolobocije. Mali ni hotel jest in so ga sestre tudi dobesedno zalivale in mu silile mleko. Revček se mi je ful smilil, ravno tako sem morala jaz vsake 3 ure ga it hranit in previjat. Sestre so me ves čas nadzirale in za moje pojme izvajale pravi teror, če ni pojedel dovolj.
Komaj sem čakala, da ga dobim k sebi. Tisto obdobje mi je pustilo precej posledic, saj sem še dolgo čutila, da dete ni čisto moje, ker so mi sestre dajale tak občutek. Bog ne daj, da bi prišla k njemu, ko ni bil čas za hranjenje. A jaz se nisem dala, ko je jokal, sem šla tja, ša če so me še tako grdo gledale.

No, v glavnem, moj je zdaj star 7 mesecev, pa še vedno poje zelo malo, a pridobiva, kar pomeni, da izkoristi hrano maksimalno.
Zato ne se sekirat. Jaz osebno zamerim tem sestram, ker so izvajale tak teror nad njim in mano.
In tudi jaz sem komaj čakala, da ga dobim k sebi in ko sem ga,sem končno postala mama.

Kepa* to je bila bolnica SG.
Moram reč, da je porodnišnica kot taka prijazna:bravo:(kolikor pač je lahko prijazna-za ene bolj za druge manj) ampak center za nedonošenčke....to je pa čist druga zgodba:(. Saj na začetku niti ni bilo tako slabo ampak potem ko sem videla, da sestre enostavno trdijo, da jaz pač ne znam in da bojo one....potem se je pa začela kriza. S tamalim je bilo vse OK razen, da je dva dni moral biti pod lučko, ker je bil rumen in se mi zdi, da če se nebi razkurila in tudi nehote "užalila" sestre, ki mi je zabrusila, da sem prva, ki jim odrekam njihovo pomoč, malega sončka nebi dobila v sobo v svojo oskrbo in danes, ko je star 11 dni še nebi bila doma.
Razlog zakaj sem tako nastopila do njih je bila izkušnja moje kolegice, ki je imela dvojčici, in so jo isto "terorizirali", dokler se ni za sebe zavzela.
Hudo je bilo pa tudi to, da je vsaka sestra imela svoje fore in sem se morasla prilagajati ne samo mojemu otroku ampak tudi njim, da je bilo prav, glede na to katera je delala.
No v glavnem ko sem rekla, da hočem otroka pri sebi, da se bom lahko naučila delati, ker ko delam pred njimi in me nadzirajo so bile malo užaljene, ampak men je bilo tako mučno v bolnici bit. Se mi je zdelo, kot da sem v zaporu in me pazniki nonstop nadzirajo.
Po dveh dnesh, ko sem otroka dobila k sebi sem lahko šla domo, ker se je mali lepo redil tudi v moji oskrbi in ni vedno spil tistih 80ml, ki so mi jih dali, da jih mora pojesti(najprej je bilo 70ml potem so mi kar začeli nosit 80ml samo da sem se sekirala, ker mu nisem mogla spravit dol). Sem hotela ostanke(10ml-30ml) vstran zlit a mi moj ni pustil. Itaq pa se mi je zdelo, da me nonstop opazujejo. Edino nočna sestra je bila OK, ker se ni nič sekirala. Ona je mojga cmokija hranila tudi na de uro po 40ml pa je bilo. Ni se trudila z nekim zalivanjem.
Hecno je pa bilo to, da sem bila edina na oddelku in je moj rekel, da me itaq nebojo domov spustile, ker potem nebojo imele več kaj delat. No in potem so k sreči duge dve prišle tja pod lučko tako, da je bilo potem malo upanja in v nedeljo sem lahko prišla domov.
Včeraj sem imela že babice na obisku(kar dve), ki so mi spet vse, kar so mi tiste v centru za nedonošenčke trdile postavile na glavo. Bile so pa pozitivno nastrojene saj so rekle nič komplicirat bo že. So tudi mi tehtnico posodile, tako da sedaj vagam mojga :duda: da vidim kako napreduje.

Kepa* samo še nekaj. Po slikah vidim da si bila v bolnišnici še potem ko je bil tvoj :duda: še malo starejši. Kaj mi lahko poveš kaj je bilo potem še narobe?
Koliko pa je pojedel na začetku na en obrok?

Ej, Petrolinka, tudi jaz sem bila v SGju. SEstre so res groza. Meni so tudi tako delale. Mali je bil pri njih 3 tedne in imele so me za totalno nesposobno, le ena je bila ok in mi je tudi omogočila, da je prišel k meni v sobo.
Zame je bila to boleča izkušnja, saj so tudi mojega malčka zalivale in silile s hrano, da je bilo groza.
Od začetka je pojedel okoli 25ml, potem pa pribl. 60ml.
Danes je star 7 mesecev, pa poje pribl 130ml, že nekaj časa jeva gosto hrano, pa je tudi poje zelo malo, a vseeno pridobiva. Sem se pa jaz ful sekirala glede hranjenja, ker je že od začetka neješč in sem jokala in živcirala vse okoli sebe. Zdaj sem pa rekla, da je dost. Noben otrok še ni umrl od lakote.

V bolnici pa sva bila, ko je bil mali star mal več kot 4 mesece, ker je kar naenkrat začel totalno zavračat mleko. Bil je na preiskavah, a je bilo vse ok. Takrat sva prešla na gosto hrano.

Če želiš, mi lahk pišeš privat. Sicer pa tebi in tvojemu sončku veliko ljubezni.

Pa ne se sekirat.

Hej!
Moram pripomnit, da sem imela podobno izkušnjo s ta istimi sestrami na centru za nedonošenčke v SG. Jure se je rodil 28 dni pred PDP in sva bila v centru 7 dni; Ena sestra je bila ful v redu (sestra Sergeja) in mi je ta omogočila in navijala za naju z Juretom po 7 dneh da je že čas da greva domov, saj tamali ni bil več rumen in je z njim blo ok; Pojedel naj bi okol 50ml, a je tudi kar dremal zraven, jaz pa sem se sekirala, ta ta fajn sestra pa je rekla da ga nič silit, da bo že pojedel ko bo hotel in da je 40ml čist ok, nakar mi ena druga blond sestra povzdiguje glas nad menoj da mora vse pojest, da samo pol ure ga hranit, da.....
No in ta blond sestra me je enkrat ful našrajala glede previjanja, češ kako sem ga previla, ga zgrabila in ga začela previjat ko lutko...in pol sm pa js znorela in sem ji povedla kaj ji gre...ko sem ga pa hodla gledat ko je pod lučko ležal je pa ta tudi kr nos vihala, če sem tja prišla večkrat v popoldnevu...sam je nisem sploh pogledala, saj je moj sin madona...:angel:
UUU sem jezna ko :hudicek: ko se na to sestro spomnim...
pa upam da je nikol več ne vidim...
... v redu sm zatežila... pa ne sekiraj se glede hranjenja ,kot je kepa* rekla, še noben otrok ni od lakote umrl :)
Pa lepo se cartlajte....

lp, sergeja:rozica:

Nasa se je rodila pri 36t. Najprej so ji na opazovanju dajali 1 dan flaso, potem pa sem jo takoj zacela dojiti. Dojenje je steklo nekje 3-4.dan, do takrat smo najprej poskusili dojiti, potem pa dopolnili s flaso. Nasa mala je popila po 30ml, kaki 70!! po mojem je sit do onemoglosti!
Dajte se malo pogovorit s pediatrom, da naredi malo reda!