Če je res ne vem,hitro shujšat ni po moje varno,je šok za organizem.
Jaz nimam tega problema,ga ima pa moja hči.Pa se še ni sama s seboj zmenila,da bi že enkrat začela jesti tako,kot so jo naučili.
http://trendi.siol.net/default.aspx?site_id=155&page_id=101&article_id=155101060523120441111&cid=416

Jst sm v treh mesecih dala dol 4 kile. To ni preveč a ne?

_____________________________

-----------------------------------------------------------------
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so.

Ne mislim,da ne,da je čisto normalno.

neva6, ko si bo "pošlihtala" v glavi oz. ko bo prišla do tega, da bi rada shujšala, se bo že sama spravila k temi. Samo NIKAR JE NE SILI  k hujšanju.
Ker to bo pri njej delovalo ravno v nasprotno smer. VSaj pri meni je  tako bilo. Saj željo sem že imela, da bi bila pač suha, samo naredila pa nisem nič konkretnega.....samo izgovori..takšni in drugačni. Ko pa pride pravi čas, se pa da konkretno shujšat(30 kil pri meni). Sicer ne vem, koliko je pretežka, samo res je ne silo v to.....ker ji bo pustilo posledice...ne fizične ampak psihične(predvidevam da ji ni čisto ravno za vse).

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Saj jo ne silim,le vsake toliko jo opozorim,da ni za njeno zdravje dobro.
Pa tudi garderobe primerne ne najde.Je mao tudi gensko nagnjena k debelosti,namreč čisto po očetu pobrala.Velika je 172 že pa ima ne vem no približno 80 kilogramov,se noče pred nami zvagat.Saj ne,da jo v šoli zafrkavajo,niti najmanj,ker je vsem ful simpatična.Le prsa so ji sedaj v mesecu dveh ogromno zrasla,tako,da so se pojavile strije in so jo sošolci poimenovali po eni sex bombi iz italijanske TV.Če bi ji uspelo vsaj 20 kilogramov shujšat,ej bi bila baba in pol.Tako pa bo spet celo poletje na plaži oblečena in celo v vodo bo šla,kot muslimanke pokrita od varu do gležnjev

Vse to poznam, neva6. Predobro. Tudi kopanje v morju z kratkimi hlačami čez kopalke , pa to da se nisem tudi pod razno na plaži slekla( kavbojke in bulerji). DA so me v šoli in večinoma vsi v okolici prezajebavali do amena naj niti ne omenjam. samozavest na psu. Toda da bi kaj storila...to pa ne. ŠEle sedaj pri 27-ih. Torej, lahko ji prigovarjaš kolikor želiš..če se sama ne odloči in se ji ne premakne v glavi ji ne bo uspelo.


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Opažam ja,da nič ne zaleže.Pa tudi v osnovni so jo v Stčno poslali za tri tedne.Saj je lepo shujšala,ampak potem je nekaj krutega prišlo umes(umrla je njena prijateljica,s katero sta bili skupaj na hujšanju,pa še soseda naša je bila)In vsega je bilo konec.Nazaj na kontrole ni hotela,za spet tri tedne ni bilo govora.Doma sem ji kuhala prav tako po navodilih iz Stiče pa se je uprla in še na skrivaj jedla.
velika napaka je,da ona ne je zajtrka,šele ob 15h,ko pride domov se naje.
In to ni to,ni prav.Večkrat sem ji pripravila zajtrk,pa je že tekla bruhat,samo da je pomislila,da mora zjutraj jesti.
No bom pa počakala,da se ji odpre.

Hitro hujšanje ni niti dobro še manj pa učinkovito.Verjamem,da je hudo,ampak kot praviš bo morala sama priti do tega spoznanja.Jaz sem bila to zimo zelo nesrečna,ko sem se zredila za 5kg,vem da se boste ene smejale ampak meni ni niti malo smešno,ko sem jih dajala dol(jih še),migam,manj žrem pa nič,no lažem saj je že skoraj 3kg šlo,šlaufek se topi,stegna so že lepša.Ampak kaj vse sem pa morala in še moram za to naredit ,resnica je taka,da emšo zahteva svoj davek,a ne? .

Saj pravim...ko se bo odločila shujšat bo že shujšala.....sama ali si bo pač poiskala pomoč. Res je pa ne sili v nič.ČE si opazila, da ti je naskrivaj jedla, ko si ji dietno kuhala, potem veš da ne bo šlo. Saj se ji ne mudi.....ima še dovolj časa da se odloči, kakšna bi bila rada.
Ker če ji boš ti sloz prigovarjala bo še do tega prišla da je ne marate, ker je debela. Nikoli ne veš kaj vse se plete po teh mladih glavah(predvidevam da je še najstnica).

TAke teme me vedno spomnijo na moje otroštvo in se spomnim kako sem dobesedno trpela zaradi debelosti...toda takrat pač nisem bila zmožna narediti kaj dobrega v tej smeri...pač nisem bila dorasla.
Vse ob svojem času.  Nudi ji veliko podpore...pa že bo hujšala zdaj ali kasneje.

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Kar pomnim, se že borim s prekomerno težo. Nikdar nisem bila drobna, le resnično debela sem postala nekje pri 9-10 letih. Potem pa vedno slabi občutki v družbi, nesigurnost, nizka samozavest...čeprav so vsi trdili, da jaz pa že nisem nesamozavestna. A nihče ni dobro vedel, kaj se dogaja V MENI. Še sama ne, vedela sem le, da se počutim slabo v svoji koži...

Saj mi je kdaj že uspelo shujšat (tudi 30 kg že, pa še vedno nisem bila 'normalna'). In zato sem nato obupala, kajti bila sem na rezervnem pogonu zaradi strogih diet.

In če ti odkrito priznam - še vedno ne morem resnično zajtrkovat. Da bi jedla zjutraj (sploh pred kako 10 ali uro) obilen zajtrk - ni šans. Poleg tega, da bi mi bilo slabo, bi bila potem cel dan tudi zelo lačna. Kajti moj bioritem je bolj večerni - spat pred polnočjo nikdar ne grem. Če sem že nujno morala kaj pojesti zjutraj, je bilo največ, kar sem spravila dol, kakšna žemljica. In nič drugega. Ampak lakota je pa potem sekala ves čas...

Če pa nisem zajtrkovala, ampak v bistvu šele malicala ob 11, je bilo OK. Le da sem imela malokdaj možnost takrat jesti, ker s sabo v šolo si nisen nič nosila, za kupit pa ni bilo vedno časa ali denarja. In tako je bila prva hrana kosilo - ki pa je bilo zato obilno. Nato pa sem pogosto jedla tudi, če nisem ravno imela kaj početi, če je bilo kaj dobrega v hladilniku sem na vsak način hotela vsaj malo za pokušino, če je bil doma čips - ja seveda ga je treba posti, če je pa tako dober...pa pekla sem sama slaščice, pa kuhatisem kmalu začela...in tako nisem bila nikdar lačna....

Šele pri kakih 23 letih, sem začela počasi spreminjat prehrano na bolj lahko. Manj mastno ali zabeljeno, in najpomebnjeje - manj kruha. Vendar sem bila že tako pretežka, da ni bilo več enostavno shujšat. Karkoli sem poskusila, vedno sem na koncu obupala zaradi 'shiranosti', kajti bilo je prehudo, preostro, prehitro... in efektivno je bilo le par mesecev - nato pa vsem dobro znani JOJO efekt.

Sedaj, z ločevalno dieto, kjer je dopoldan le sadje, mi uspeva. Pojem cca 2 jabolki ob 11 in nato šele kosilo ob 16 in večerja okrog 20 (včasih prej, včasih pozneje). Sistem mi pa deluje krasno, ker dejansko ves čas kuham, kar se mi zalušta, le da eno sestavino izpustim. Če sem prej imela izredno rada zelenjavno rižoto s tuno, sedaj izpustime le tuno - in podobno. In sem zadovoljna z rezultati, poleg tega pa se tudi učim sprejemati se, sprejeti samo sebe in se imeti rada.

Vendar pa ti povem, vse travme, ki jih še vedno imam s samozavestjo, so povezane s tem, da so me drugi opozarjali, da bi bilo pametno shujšati. Prišlo je že do tega, da sem nekoč celo mislila, da mi ne privoščijo dobrot z mize... da imajo sestro rajši, ker je suha... in sem jedla še več, da bi si vsaj skozi hrano privoščila 'ljubezen'. To vem danes - da je bila moja debelost predvsem posledica takega obnašanja. Kar pa sem imela hobijev, niso bili povezani s fizičnim naporom in seveda pokuriti nisem imela kje.

Sedaj pa sem našla fitnes - mi je v zadovoljstvo, me sprošča, mi pomaga kuriti obloge... tja nisem imela poguma iti sama na začetku...a sedaj mi tudi sami ni več težko, saj smo se tam že spoznali, postali kolegi, se pohecamo, pokramljamo... in je prav luštno.

Mislim, da je za tvojo hčerko najpomebneje, da si najde kak hobi, ki bi bil povezan s telesno aktivnostjo. Ki ni pretežak za začetek. Ki ni ravno zelo skupinski, ker vem, da se med hordo suhic v skupini ne bi počutila OK. Nekaj, kjer bo lahko sodelovala in dobila pozitivno potdite. Potem jo bo pa not potegnilo.

Pa ne ji preveč težit s tem, kaj poje, kdaj poje, koliko poje. Naj nosi odgovornost sama - potem ne bo mogla krivit tebe za svoje težave. Glej na to, da boš kuhala lahko hrano, da doma ne bo preveč vabljivih prigrizkov, da ne bo veliko kruha doma, da ga ne bi mogla napadit zvečer za dva sendviča...majonezo in podobne zadeve ne kupuj več...

In če ji nekaj ne bo na dosegu roke, se bo navadila živet tako. In počasi se bodo pokazali rezultai. Najpomenbnej pa  - POKAŽI JI, DA JO IMAŠ RADA, DA IMAŠ RADA TUDI VSAK KG VIŠKA, KER JE TO ONA. POMAGAJ JI, DA SE SPREJME. In šele nato, bo zmožna narediti korake naprej.

ŽElim ji veliko uspeha, ker točno vem, kako se počuti. Sicer ne vm koliko je stra - a najhuje se je začelo nekje pri 16 oz. 17 letih...in se šele sedaj lajša breme, pri mojih skoraj 29 letih....

_____________________________

19.07.2007 je na svet pokukal naš Bor ...
23.10.2010 pričakujemo še enega fantka

Katis 17-st jih ima.Dobro ve,da jo imamo radi taka kot je,da nam je do tega da shujša zaradi nje same.Ko je bila v Stični so ji dokazali visok krvni tlak,kar ji absolutno ne želim,ker sem sama hipertonik(podedovano)pa holesterol visok.
Nič dobrega v glavnem.Do lani se je ukvarjala z športom,sedaj ji pa učenje in šola vzameta ves dan.
CUKRČEK,pri nas je bilen še moj mož,torej je po očetu pobrala.Katja se je vedno držala stran od hrane,ampak njej so okvara hormonskega sistema ponagajala,da se je redila tudi,če ni jedla,sin je suh kot trlica,jaz sem pa tam tam,kot pravi darjatimci emšo nagaja. Je pač tako,da si lahko celo življenje med suhimi,pa ko prideš v leta se ti nalaga odvečna maščoba prav tam kamor se opazi Je pa tako,da pri nas doma ni nič za prigizent.ni bombonov,čokolad,čipsov,gaziranih pijač,le tu pa tam kakšni piškoti,saj imamo majhnega otroka doma.Sadja ne je razen jabolk,zelennjave ne je razen graha,le kako naj uturim dijeto,ko pa več kot pol napisane hrane ne je.

Ja Neva tudi jaz sem bila vso svojo mladost suhec,da je bilo joj,mene se ni dalo zredit nikakor,pa razni  vitamini,sirupi,ne vem s  kom še vse so me pitali.Ko sem pri dvajsetih prvič zanosila sem imela 48kg, visoka163.Zdaj pa,no saj po treh otrocih mi pa že res pripada mal več kg,ampak kriv je pa emšo.