Hojla,
naša mala princeska (2,5l) ima hude napade trme in to ne glede na čas, podnevi ali ponoči.Danes je bilo zares hudo,ko sem jo prišla iskat v vrtec in je čist ven padla.Najprej sem jo hotla potolažit lepo,pa ni šlo, brcala, vpila itd.Po 15 min kričanju, da ne gre nikamor, sem stvar prijela v svoje roke in jo na silo oblekla, bolj na trdo, neuspešno.Meni je pot tekel po celem telesu, vzgojiteljica je ostala brez besed, (v vrtcu je mala namreč ful pridna).Zraven sem imela še našega najmlajšega (9m), tko da sem bila res čist down.Šele po tem, ko so meni nehote solze tekle po licih, je mala vidla da neki ne štima in sva se oblekli in lahko odšli.
Mene je kr groza k začutim, da se bo začelo, jest je ne morem sploh ukrotit v teh trmastih trenutkih.Vsi govorijo sej bo minil, to je zaradi vrtca, pa spet zaradi malega.Jest pa upam, da obstaja urok s katerim stvar vsaj malo omiliš,LEPO PROSIM ZA NASVET.
Med njima ne delam razlik, čeprav smo se princeski povsem posvetili, ko je mali prišel na svet,mislim da mora ona vedeti da smo družina in da spadamo skupaj.
Hvala za nasvet!Lp Sand

Mi imamo doba triletno punčko in je tud zelo trmasta, pa ni v vrtcu in niti bratca ali sestrico nima. To je čist normalno za tolk stare otroke. Tud pr nas je včasih tok hudo, da sploh ne vemo kaj nej še naredimo. Vse ji nudmo, obljubljamo,...pa nič. Če pa jo pustimo pri miru, potem vidi da nič ne pomaga če joka in kr sama od sebe neha...samo ne takoj, kr neki časa še traja. Upam, da jo bo kmalu minilo. Bomo mogl potrpet. Naša se običajno zvečer dere k je treba spat in vse zbudi. Tud men bi pršu prou kak nasvet.

A veš kaj v takih primerih včasih zaleže? Da rečeš, prav, pa grem. In greš. Ponavadi je potem histerija, ampak vsaj nekaj.

Tut jest sem rekla danes prav pa grem, sem vzela tamalga pa sva že šla skoz vrata, pa le princeska čist histerična in napol naga prkričala za nama, da se bo obleklain mami moj moj.Pa dam moj moj ona pa lop po meni,skratka probala vse pa nič.Pa vem , da bo minilo, ampak a je kakšna rešitev?!Hvala vsem Sand

Tud jaz sem že probala s tem, da sm rekla da grem in sm šla...Ene dvakrat je celo zaleglo, ko ni hotla zvečer spat smo šli ven iz sobe in je ratala totalno histerična, se je še neki časa drla in potem pa tišina. Ko sm prišla noter je že spala. Samo to ne pali več, na žalost.

Dobr si tole povedala Primoža, iz tvojih ust v božje uši(glede inteligence).Enkrat mi je ena napol čarovna naredila horoskop za malo, pa je sam zmajala z glavo, hudo bo hudo za vas, za njeno življenje pa super (je bikica).Se pa zelo strinjam, da je take izpade treba kontrolirat oz. jim ne popuščat, ker vsakič so bolj močni, ma tolk E majo, da ne vem kje jo ven vlečejo.LP Sand

Sand, če bi meni to nardila, bi šla še drugič in to dlje, da bi jo resnično zaskrbelo in bi se zares prestrašila (morda se z vzgojiteljico skrivoma zmeni kaj v zvezi s tem, če bo še kdaj do tega prišlo). Ker to sploh ni tista trma, kjer je otrok kot v enem transu in brca in tolče in nič ne vidi in nič ne sliši. Ta vaša trma je res čisto navadno izsiljevanje. Res, da je verjetno pač ven letela vsa negativna energija ob dogajanju v vrtcu (ko praviš, da je "pridna" - pomeni, da si ne upa biti drugačna kot "pridna"), ampak nekje pa vendarle mora biti ena meja.

Ja Splišni vem in res maš prav, to pri nas je izsiljevanje, čeprav je na meji ko ne ve kje je k se tolk dere.Na žalost res tale ventil spusti, ko pridem ponjo.Bom morala bit zlo načelna, hvala punce,lp Sand

Tudi naš je tako "trmast, kot opisuješ ti.(pa še bikec je) Kot je bilo že omenjeno je primoza rekel, da je takšna trma znak inteligence, jaz bi dodala, da je to pač znak, da je tudi otrok osebnost zase, ki to pač pri teh letih izraža s trmo. Dosti pomagati res ne moreš, lahko pa narediš tako, kot je opisala Splišni. Tudi mi to prakticiramo in se obnese. Najprej mu sicer lepo povemo, potem pa se obrnemo in gremo. Pa ni bilo važno, kje se je to zgodilo. TUdi sredi nakupovalnega centra, če je bilo treba. Sedaj(pri 4,5 letih) enostavno ve, da če rečem "potem pa grem sama, ti pa lahko ostenš, če hočeš", da bom tudi šla. Seveda se tu pa tam še ponovi kakšen izpad, vendar zanemarljivo, glede na to kako močan karakter je.
Ti pa želim dosti živcev in potrpljenja-mi smo ju potrebovali konkretno porcijo

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

No, moja ta večja je stara 5 let, pa mi je na um padla ena zanimivost...
Ko je bila stara 1 leto je hotela vse po svoje-so rekli to je obdobje, bo minilo...
Koje bila stara 2 leti-ponovi vajo...
Ko je bila stara 3 leta in se je metala po tleh-ponovi vajo...
Kaj čem nadaljevat.Vsako leto druga sorta trme.Se bojim da ne bo kmalu minilo...

Dve okoli kepe, pa jo bo minilo.  - Hec.

Naši  ne pride nič do živega,sem jo tudi že mal po riti, pa ni blo haska,ona je tko , jest pa tko
Sand

Ja tudi mi imamo punčko staro 3 leta in lahko samo rečem, da so tudi trenutki, ko "vztraja" pri svojem in najbrž je potrebno v tem obdobju to vzeti v zakup, mi se posložujemo "fint" ko jo poizkušamo pretentati - primer....vztraja da jo nesemo v kopalnico - pa se gremo opice oponašat   pa pozabi na prenašanje...smo pa imeli hudo uro s sirupom - a sva z ženo vtrajala do konca ker zdravil so pa le zdravila, dvakrat ga je izpljunila, tretjič pa je rekla, da bi ga rajši vzela lepo in ne na grdo in potem je šlo...pač enkrat rata enkrat pač ne...a ne obupati - še prehitro bodo odrasli pa bi si še kako želeli, da še kaj "zatrmarijo"  Do sedaj pa smo se veliko posluževali zadev, da smo jo "presenetili" s stvarmi, kjer bi lahko zatrmarila - daljinci, pa kolk risank, pa preden gremo v trgovino se že v naprej dogovorimo za "eno" stvar a tega se na naše veselje držijo tudi babice in dedki
Pa lep pozdrav, da ne bom predolg, če že nisem bil!

Ne, sand, saj sem mislila za Vesnino. Pa seveda v hecu.
Vem, da ne pomaga, če jih tepemo, čeprav smo le ljudje in včasih res lahko kakšna focka uide. Pri nas zaleže to, če rečem, da grem. Zanimivo, da včasih, ko je bil še manjši, ni, zdaj pa. Ne vem koliko časa bo še, ker se je zadnjič že enkrat zgodilo, da je rekel, kar pojdi. Ampak potem je od takrat naprej še ene parkrat delovalo.  
Drugače pa pri nas deluje še "soba". Pomeni, da če je res kriza in najeda do nezavesti, se ga na brzino pobaše v sobo, kjer se zdere in potem je dobro.

Še nekaj sem se spomnila: mi je zadnjič enkrat moja mati, ki je sicer kar v redu človek in veliko bere o otroški psihi in "razume" otroke, ko sem ji pravila, kakšne mi je zganjal celo pot od vrtca do doma, rekla, da bi bilo najbolje, če bi ga takoj, ko sva stopila v stanovanje, fajn "namlatila". Po nagi riti. Da si enostavno ne bi tega več upal. O.K., saj ne bom nikoli tega naredila, vsaj mislim in upam, ampak res pa človeku živci popustijo.  Jaz sem bila tudi že čisto prepotena in besna in sem mislila, da mi bo kar pisker dvignilo.
Eni otroci so res milo rečeno "zahtevni" oziroma imajo "močno voljo".

Če mi pošljemo našo  v sobo, tko ven prileti,da se kar kadi, ni variante zdej pa v sobo in ona kao mulo kuhat.Ma naša primašira ven, doda glasnost in smo tkole .Ja pa tudi to vem, da bojo še prehitr odrasli, sam mene je strah to, kaj bo pri 15, ti novodobni otroci so sposobni vsega, zato bi blo fino, da v kali zatremo .A ne? Lp Sand

Ej Splišni a sta najini mamici kej v sorodu? Sam veš, ta stara vzgoja ma včasih tudi pluse ne glede nato kolk si mio želimo biti drugačni.Tud moj piskr je že ne vem kje :Lp Sand

Ja, te razumem, kaj misliš. V sobo bi jo pa jaz zaklenila, če bi mi ven hodila in še bolj težila. Prav res. Nekako jim je pa treba pokazat, kdo je tukaj starš in kdo otrok. Saj potem bi verjetno tolkla po vratih, pa kar naj. Saj Tibor tudi, samo ven pa ne upa priti. Če pa bi, bi ga pa zaklenila, pa grem stavit, da ga naslednjič ne bi bilo več treba.

Splišni, kaj sva bili midve v isti šoli za starše? To s sobo tudi mi prakticiramo

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Moj jo je že enkrat hotu zaklent, pa sem bla čist iz sebe, nisem pustila (pa to sploh ni slaba ideja vidim), tko da ja mala vidla, kako stvari stoji in da se mamici smili,zato je privila taktiko.Vpije lubčka mi dej, pa mojčka mi dej, tko da mene začne črv glodat in se , moj pa mami tko naprej pa bova daleč prišla.Joj joj Sand

Ja, za tole pa res: Joj, joj, Sand.

Ja, marogica, kaj hočemo, eno "orožje" je treba najti. Kot bi rekla al bina, bi se mi drugače čez dve leti pa "usral na glavo". In kako resnično.

Naš triletnik ima podobne izpade.Pa še meče se mi tudi na tla.Doma je tudi že dobil šalco vode na glavo,če pa smo kje zunaj,ga enostavno pustim ležati na tleh.Ko vidi,da me ni(jaz se mu skrijem za taprvi vogal),vstane in ves cvileč priteče za mano.Kdar ima take izpade,ga mož odpelje v sobo in reče:"Ko pa se boš nehal dret in trmarit,pa pridi ven".

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...