Zadnje dni me daje "manična depresija" ko je treba dati našo skoraj dve leti staro punčko spati. Čez dan je super, hodi v vrtec, je brihtna, čvekava , pravi biser. Ko pa pride večer...Groza. Vseskozi imamo zvečer isti ritual, ob isti uri, v svoji sobici spoi že več kot eno leto, v isti posteljici. V čem je razlika? Da jo približno štiri mesece ponoči oz. proti jutru (ob 3, 4. 5) jemljemo, ko se zbudi z jokom, ven iz kinderpeta in gre spat z nama v spalnico. Sprva je bilo to z namenom da bo zjutraj malo dlje spala (prej se je zbujala ob pol šestih), sedaj pa se je vse to sprevrglo v moro. Prej je bilo dovolj, da sem jo po umivanju nesla v posteljico, ji nardila pravljico ali pesmico , jo pobožala, počakala minutko ali dve, pa je zaspala. In kaj smo dobili iz vse te moke?Ko jo dam zvečer v kinderpet, ji začnem pripovedovati pravljico, peti pesmico, jo božam, masiram, trepljam, včasih se skoraj postavim na glavo. Ta mala pa noče ležati, ampak je vse eno samo tuljenje navkljub vsemu lepemu prigovarjanju itd. In ne vem kaj narediti, me pa to psihično ubija. Poskusili smo vse lepe načine, ampak nič ne pomaga. Ali mislite, da je resnično edini način, da jo zvečer pustimo jokati samo v sobi brez da jo vzamem ven ali kaj? Se razmišljala še nekaj: ona že več kot pol leta spi čez dan v dnevni sobi, in spi zelo lepo, navadno več kot dve uri, zaspi brez joka itd. Ali mislite, da bi ji tudi zvečer dovolila, da zaspi v dnevni sobi, in jo potem prestavila v njen kinderpet??Please, help!!!Groza me je, ker jo bo treba dati zvečer spet spat. Obupana sem, ker se mi zdi da sem na celi črti pogorela, vem, da sem ji predolgo popuščala in da nas zdaj vse po vrsti izsiljuje. Kolko časa se "lahko pusti" otroka jokati?

Če temu praviš izsiljevanje, potem tudi capinka izsiljuje... Povsod pri drugih zaspi brez težav, no, mamico si pač privošči. Zaenkrat me to ne moti, ampak tole pri vas je res slišati grozno.
Pri nas je tudi nekaj dni tulila, ko sem jo že zelo zaspano, ampak še budno, dala spat v njeno posteljico. Prej ni bilo večjih težav. Po dopustu, ko smo bili prisiljeni spati nekaj noči na ei postelji, se je pa tako fino greti ob mamici
Torej dovolim, da zaspi na 'veliki' postelji, ob meni, in jo čez 20 minut spečo prestavim. (do naslednjega bujenja, ampak potem običajno 'vžge' duda do jutranjega dojenja po 5.00).
Premisli, kaj bi ji najbolj usptezalo.
Meni gre otroški jok, četudi izsiljuje, skozi ušesa in ga žal ne prenesem predolgo. Zdaj pač potrpim tistih 20 minut, da trdno zaspi, jo božam in razmišljam.
Vem, da ti nisem ravno pomagala....

Pravis, da ti cez dan veliko spi.. Pa zbudi se zgodaj.. Mogoce ji ne pase ura, ko jo dajes spat. Zamakni uro spanja za kaksno uro ali uro pa pol.. Ce Jakob cez dan zaspi za dve uri, ni sans, da bi spal pred 21h. Drugace pa zna zaspati tudi ob 19h.. Se pa potem zbudi ob 6h ali se prej..  Naj ti bo v tolazbo.. MI ze leto in pol ne spimo..

Probaj med vikendom brez popoldanskega spanja. Eni otroci rabijo manj spanja.

Drugače pa ne vem - moja pridno zaspi in spi. Smo pa imeli problem prvi dan po novoletnih praznikih, ker sem jo dala spet v posteljo ob 8h zvečer, med prazniki smo se pa razvadili na 9 in kasneje. Prvi večer je tulila eno uro in pol - k njej sem hodila v presledkih 10 minut, pa sva se pogovorile, pa vse, ko sem šla ven iz sobe je bil pa halo. Naslednji dan je bilo joka samo še 15 min, tretji večer je zaspala tako kot vedno.

moj nasvet je, da pač vztrajaš na tak način kot do sedaj. naša je imela veliko takih obdobij, ko je pač odraščala. so bila obdobja, ko je potrebovala veliko pozornosti in obdobja ko ne. Tale starost je najhujša. Poizkusi jo bolj crkljati, drži jo za roko, da se bo počutila varno pa bo že šlo skozi. tudi to, da hodi k vama spat ponoči je čisto normalno, naj se crkljajo dokler se lahko.

jaz je nikoli nisem pustila jokati, edino s parnerjem sva se menjala, če sem izgubila živce (on je bil bolj strog). pa zaspala sem tudi velikokrat z njo. potem pa mine in ko se bo počutila varno, bo tudi zaspala sama. mogoče naj ima s sabo kakšno igračko.

počasi in z ljubeznijo

_____________________________

iz malega zraste veliko

V dobro tebi in še posebej otroku: naj zaspi v tvoji postelji, nato jo pa prenesi v otroško! V bistvu se nečesa boji in če jo boš na silo puščala v otroški ali jo celo pustila jokat, potem joj tebi in otroku. Govorim ti iz lastnih izkušenj: prvega smo navajali na red, na spanje v otroški ob uri. In kaj smo dosegli: do sedmega leta je hodil k nama sredi noči (tudi opolnoči). Otrok te rabi, te ne izsiljuje, tega ne pozabi!!!! Tega nisem ponovila drugič, otrok se je cartkal pri nama in je pri dveh letih zaspal in spal brez problema v svoji postelji v otroški sobi in še sedaj pride samo takrat, kadar ga kaj muči (zdravje ali nočne more). Pa se ne obremenjujem: tako hitro nam zrastejo, da je kar groza. In ko si bomo želeli njihove bližine, jih že ne bo več tu! Zato izkoristi vsako njeno bližino, zaradi nje ne bo razvajena, temveč ljubljena!

_____________________________

Drage punce, zelo ste prijazne. Res ste prijazne, ko takole delite izkušnje z mano, vsaka beseda me malo pomiri. Mogoče jo pa res dajem malo prehitro spat, in ji bom poskusila uro prestaviti na osem oz. pol devet, čeprav bo vejretno zjutraj malo krize, ker mora vstati za v vrtec okrog pol sedmih. Druga varianta, ki jo bom poskusila, pa je, da jo bom dala zvečer zaspati v dnevni sobi, pa jo bom potem prestavila v njeno posteljico. In mogoče še vse kaj druga, ker res nisem za one "grde" stvari, jok, kričanje itd., ker je drugače super punčka.

Pozdravljena,
Imam zadnje tri tedne podobne težave z dve in pol leti starim fantkom. Od njegovega 5 meseca že spi v svoji sobici in isti posteljici. Zvečer imamo vedno isti ritual (kopanje, mleko, umivanje zob,..). Še pred časom je sam zaspal, tako da sem ga dala v posteljico ugasnila luč in odšla. Čez čas je zaspal in tako je bilo do jutra (cca. do 7.00 ure). Sedaj pa zvečer noče zaspat, tuli tako, da ga sploh ne moreš potolažit. Zahteva vsemogoče stvari od tega da puščam odprta vrata, da naj ga ne pokrijem, naj pustim prižgano luč,... Ponoči je ista pesem, zbudi se v joku in kričanju, ne da se ga sploh pomirit. Včasih nam ga po več kot uri le uspe uspavat,  in to tako, da ga pustiva nekaj časa jokat,  5 minut (če pa joče preveč histerično greva takoj do njega) in ga potolaživa. Ponavadi se čez čas pomiri in nazaj zaspi. Tako situacijo kot je sedaj smo mi že enkrat imeli in sicer lani maja. Posvetovala sem se z vsemogočimi ljudmi in kaj pametnega mi niso znali povedat. Razen tega, da se je mogoče česa ustrašil oz. da je kaj videl in si ni znal prav razložit in ga je to potem morilo. Lahko pa ti  povem, da se je čez čas ( cca1 mes) situacija spremenila na boljše.
Potrebuješ veliko potrpljenja in mirnih živcev.

Crkljaj, crkljaj in še enkrat crkljaj!Kaj pa koga briga kje spi.Samo da je obema ok in je noč prespana.Jaz bi si pa želela, da se kdaj k meni stisne zvečer, pa ni šans.V svojo postlo in konc.

Upam,da imaš imaš mož ali fanta.

Pri nas to ureja mož in ta druga punči zaspi sama. Prva pa je pošteno scrkljana(3leta): flaška, moji lasje, pravljici 2, klepet ... No, trenutno smo ukinili flaško.

Večerno crkljanje v nedogled je mogoče in možno le, če imaš živce in če imaš le enega otroka. 

Moja mama je hodila spat z najmlajšim mojim bratom vsaj do 10 leta! Hudo!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ohoho punce vem kako je to groooooozno!!!!!!


Nisem ravno vse poste brala, a o spanju ve največ koristnega povedat Elizabeth Pantley- OTROŠKO SPANJE BREZ JOKA  V SANJE.

Zagovarja BREZ JOKA- veliko drobnih fint, ki otroka le pripeljejo v spanje.

Moja velika je imela foreeeee. Zdi se mi da otrko kar hitro zašteka če mu je kaj drugače nudeno- občasen razkoš spanje v mamini postelji, zraven njene postelje spi ati (tud tja do 2h zjutri,..) A odvadit teh uslug je pa ojoj.

   Poglejte v knjižnici če vam ena stvar pride prav je booljš kot NIČ. 
              PRIPOROČAM ( brez plačila)

halo!

naj ti povem, kako hitro otroci zaznajo spremembo rituala: najina 2,5 letnica je enako navajena zaspati kot tvoja, v svoji sobi, ob pesmicah, cotiki in prstku; je bila bolna in kašljala, in sva jo dvakrat vzela zgodaj zjutraj v najino posteljo, ker ni mogla zaspat, ko se je zbudila, in naslednji večer bi ona kar že zaspala pri nama, mislim no way, ker še ta mala tako dela, pri njej še sploh ne vem, kako in kaj dalje; in je bil potreben jok 15 minut (mislim, to tak, malo narejen) poleg prepričevanja, ki ni nič zaleglo, in od takrat dalje je spet ok.

Sicer bi lahko popustila, ampak po vsem mojem trudu, da ima ona tak način, halo??

pri ta mali pa druga pesem

pa lepo ajajte

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn