Mene pa zanima, če je to normalno obnašanje 14-mesečnika?

V škatlo zlaga delčke sestavljanke in mu ne rata, ker ima narobe obrnjeno. Dvakrat ali največ trikrat poskusi nato pa izbruhne iz njega jeza. Vrže vse vstran in se začnet dret. Če grem zraven, da mu pokažem, kako se dajo delčki setsavljanke v škatlo, pa začne še bolj tulit, zato ga pustim. Čez pol minute preneha in gre vstran od igračke.

No, frustrira ga še marsikaj drugega - če ne more obrniti strani kartonke, ker so strani zlepljene od njegove sline, če se mu podira stolp iz kock, če ne more skozi kakšno mišjo špranjo, da o razvrščevalcu likov sploh ne govorimo (sem ga kar pospravila za nekaj časa).

Zanima me predvsem, kako ravnati - ga naj pustim, potolažim, pokažem, razložim? Se mi zdi kar težko razlagati nekaj tulečemu otroku

Se mi zdijo ti njegovi izbruhi res zanimivi, ker noben od naju z možem ni take sorte, da bi se hitro razburil in povzdignil glas. Še takrat, ko sem res jezna in povzdignem glas, se mi zdi, da me moj metuljček lahko preglasi, kadar hoče. Je pač bolj glasne sorte?

Mi mamo enega podobnega doma. Jaz mu prvo povem, da ni razloga, da bi se jezil, ker počasi se daleč pride. Potem, če pusti, skupaj pogledama kako to gre, če pa se začne še bolj razburjati pa ga pustim ampak igrače ne umaknem, napeljem ga pač k kakšni drugi. Včasih pa ga kar pustim, da se sam spopade s tem, da nekaj pač preprosto ne gre. Potem me ponavadi itak pride za roko cukat.
Po moje je to čisto nekaj normalnega, pač izraz nemoči skozi jezo kot pri odraslih. Tega še bo veliko zato se mi zdi pomembno, da se postopoma nauči s tem živeti.

_____________________________