Ma bom znorela.... razpisala sem se, cel esej sem napisala, pa mi je se je iztekel čas?!

Povzela bom na kratko...

Tast dela pri možu v podjetju. Prej je delal v tujini, in zaradi visokih stroškov (najemnina, 3x mesečno pot v Slo po 400 km v eno smer, krediti), mož mu je pošiljal vsak mesec v povprečju po 500 Eur. Svoji mami, ki je ves ta čas živela v Slo, je odplačal kredit za hišo, cca 5000 eur, ker je dala odpoved po 20 letih težkega fizičnega dela v tovarni-po tem ni imela pravice za zavod... Parkrat je naenkrat svojemu očetu dal po par tisoč evrov, da lahko vrne sposojen denar svojim prijateljem...

Zdaj tast dela pri nas, in je huda situacija. Namreč, v podjetju je krizno obdobje iz katerega bomo že izplavali ven, ampak zdaj je tast kar naenkrat postal najpametnejši človek na svetu... Govori o možu samo slabe stvari, kako gre z glavo "kroz zid", da je on nesposoben za to delo, da zakaj ovo, zakaj ono.... Ampak ne pred njim, to govori meni ko izpade da me mora nekam peljat... Jaz sem tiho, kimam z glavo, ker če bi mu kaj nasprotovala bi se začel dret-ker se enostavno ne zna kontrolirat- bil bi kreg v familiji, do katerega mi enostavno ni, najmanj da bi ga jaz začela...

Mislim, kako lahko govori samo slabo o možu, pozabil je pa, da mu je mož dal toliko denarja, katerega sploh ne pričakuje da bi ga dobil nazaj, niti mu je to kadarkoli povedal- to pa itak ni pomembno...Pomembno je da je moj mož zdaj budala, nehvaležnež, nesposobnež... vem pa, da bo zamenjal ploščo ko bomo spet v dobrih financijah...

Možu povem le, ko mi res pride čez glavo vse skupaj, ker nerada "ogovarjam"-čeprav ni ogovarjanje, je izpoved. Tudi to je izpoved, ker mi to leži na duši, ker ljubiju leži njegov oče na duši.. ne more ga kar tako odpustiti, najraje bi, ampak ne more....

Res je tudi, da je tast ljubosumen na moža...ker je v življenju uspel-in še bolj mu bo uspelo-le čas rabi. Kar njemu ni. Oče svojemu lastnemu sinu ne vošči uspeha... Kakšen je to oče? Poskušam ga razumeti, ker je tudi tast odraščal v veliki familiji, in najbolj pomembno je to da odhraniš otroka, kakšen bo, ali je zadovoljen, ali je srečen-to ni pomembno... Zagovarjam ga tudi, ker takega človeka ne moreš spreminjati... Ampak, čaki malo... Govori pred vsemi kako od otrok NIKOLI ne bi vzel denarja, kako je vse v življenju sam naredil... Moj mož ga je izvlekel iz dreka, on tega ne bo nikoli priznal. Nikoli ne bi rekel "hvala sine", ampak tudi to ne. Le čudim se, kako je moj ljubi tako dober človek, tako drugačen od tasta, ali imam jaz tako srečo, da se je moj mož naučil iz napak svojega očeta? Ali sem lahko hvaležna BOGU, ali TASTU, da je bil tako slab oče in mož, da je moj tako dober?
In zdaj mojega moža peče vest, kako bo to šlo naprej, ne vem....

Zdaj bom ta tekst kopirala in shranila u wordu, če mi se bo še enkrat iztekel "session"

Pa hvala ker (bo)ste brale!

Jaz bi samo tole rekla ... nikoli ne bi dovolila, da bi moj (v.d.) tast v pričo mene pljuval preko mojega dragega in njega nebi bilo zraven ... sploh glede na to, da veš kak je tvoj dragi v resnici ... ko bi kaj začel govorit čezenj, bi ga ustavila in mu rekla, da če ima kaj čez njega za povedat, naj se direktno na sina obrne, mene pa naj ne meša v to. In definitivno mu nebi kimala, ampak bi se trdo postavila na stran mojega dragega in ga zagovarjala.

nevoščljivost pa res ne pozna meja....niti svoje krvi, kot zgleda. Grdo je, ko lasten oče svojemu sinu ne privošči sreče in uspeha (tudi če je sam ni imel). Grdo je ko govori slabo o njem za njegovim hrbtom in ne pomisli na vse stvari, pri katerih mu je sin pomagal. Ampak taki ljudje se ne bodo spremenili. Tisto, kar mu je bilo ''podarjeno'' iz strani sina ne ve in žel, nikoli ne bo znal ceniti.
Ne dovoli, da grdo govori o svojem sinu - tvojem možu vpričo tebe in za moževim hrbtom! Jasno mu povej, da tega ne boš poslušala in, če je tako prepričan v svoje besede, naj jih ponovi pred sinom. Sin/tvoj mož pa tudi ne sme pustiti, da mu on (pa četudi je njegov oče!!) ne sme skakati po glavi v njegovem lastnem podjetju. V podjetju ni žlahte, tam so vodilni kader in delavci in tega bi se tvoj tast moral zavedati!

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Otika, hvala za odgovor.. Sama sebi dopovedujem da naslednjič me bo pa slišal, da moram nekaj povedat, ampak me vsakič nekaj ustavi... Vem da ni prav, vem... Tudi jaz bi svetovala drugi osebi isto kot ti... vendar sama ne morem. Enostavno mi se zdi da nima smisla!

Jaz se na tvojem mestu ne bi preveč obremenjevala s tastom. Tudi moj je tak. Ljubusumen na sina in rad šinfa čez njega, predvsem meni. Izstopil je iz družinskega podjetja, zaradi let ga tako in tako ni nihče več resno jemal. Je sam nergal in kregal s poslovnimi partnerji. Midva z možem sva pa tako in tako nesposobna in skoz brez denarja. Zelo veliko potuje in letno porabi več tisoč evrov za draga in dolga potovanja, doma pa teži za vsako položnico in evro za trgovino. Pa kaj moreš, to so taki karakterji. Morili nas bodo do konca svojih dni. S kregom pa bi povzročila samo napetost in spravila moža v nelagodno situacijo. Konec koncev je le njegov oče in tudi tašča bi se preveč živcirala. Torej: več kako zlat je tvoj mož. Naj ti gre čez en ušes noter in čez drugega ven, mirno živita svoje življenje in ga upoštevajta toliko, kot ga res morata. Raje se osredotočita na svije podjetje in ga peljita proti boljšim časom. Tasta enkrat ne bo več, ostali pa bodo vsi uničeni trenutki, ki jih boš porabila za nepotrebne probleme in živciranje.

Fricka, z ene strani mi je lažje da obstaja še negdo z podobno izkušnjo, z druge strani pa mi je žal tudi za vaju, da imata takega očeta/tasta....

Jaz razmišljam na podoben način kot ti, samo mi tolk gre na živce, da si mislim, pa nekaj moram ukreniti!

Tudi tast se krega z strankami... Hvala bogu edino to, da se bliža penzija in bo šel čim prej... Sej, želim da gre čimprej v penzijo, ker je celo življenje delal fizično delo, in tudi on sam čaka da gre v penzijo...

zanica, če imaš mozillo, lahko daš desni klik in back, pa ti bo vrnil tekst, samo ga potem ne moreš iz istega okenca poslat, ampak ga moraš skopirat v novo okence.

Mogoče najlažje se tem prepirom izogneš tako, da vsakič, ko tast začne govorit o tvojem možu, enostavno rečeš: "Jaz ga imam rada, meni se zdi fajn, mu dam prav in se ne bi rada kregala. Dajva se kaj drugega pogovarjat" ali pa če tega nočeš: "O tem pa nimam pojma, vsak ima svoj prav." Pošteno in mogoče mu bo kapnilo, da ti pač ni o tem za razpravljat. Če še vedno vztraja, pa se magari skregaj ali pa zelo odločno reči: "Ne bom se o tem prepirala, pogovarjajva se kaj drugega ali pa molčiva!" moraš mu postavit meje, ker sam od sebe jih ne bo.

ne razumem pa, zakaj tvojega moža peče vest? Saj ni nič slabega naredil, ne?

So pa nekateri starši nezreli in otročji in še kaj, tako pač je, nam ni treba bit takim in vidva očitno nista, to je dovolj. Je pa seveda zoprno, če si v stalnih stikih z njimi, se ne moreš distancirat in it svojo pot...

Se mi pa zdi, da bo po moje tole vse enkrat izbruhnilo. Rajši povej vsaj možu kolikortoliko sproti, kar te mori, sicer bo enkrat pošteno paf...

če je penzija eno leto stran, boš verjetno lahko potrpela, če pa je več let, potem rajši drugače uredi tole situacijo, ker te bo večletno najedanje pojedlo od znotraj (sploh če se tele vožnje pogosto dogajajo...).

Samo tole bom komentirala:

 Ampak ne pred njim, to govori meni ko izpade da me mora nekam peljat... Jaz sem tiho, kimam z glavo, ker če bi mu kaj nasprotovala bi se začel dret-ker se enostavno ne zna kontrolirat- bil bi kreg v familiji, do katerega mi enostavno ni, najmanj da bi ga jaz začela...
----------------------------------------------
Jaz ne bi bila tiho in sicer bi prijazno povedala, da nočem, da govori grdo o mojem možu, sploh, ko ga ni zraven (ker lahko samo jaz rečem za svojega , da je bedak, recimo...)! Če bi se začel dreti, bi pač izstopla. Ali mu glasneje povedala, naj se ne dere name !
Dokler pa si tiho, ker se nočeš kregat, pa v bistvu vzdržuješ nastalo situacijo.


< Sporočilo je popravil Rožica I -- 7.10.2008 11:40:25 >

_____________________________

ROŽICA

ja, peče ga vest samo zaradi tega ker je njegov oče, in v njem je še vedno tisto spoštovanje ki ga ima do njega...Čeprav se tast obnaša včasih res kot otrok!!
Če bi jaz rekla pred mojim tastom da moža imam rada, je to nezaslišano... Taka beseda ne obstaja v slovarju..

Rožica I, zaradi tega sem se tudi obrnila na tale forum, ker vem da če nič ne povem, samo vzdržujem tako obnašanje... ne vem pa kako...

Ronja, še par let ne bo čas za penzijo... nekako bomo morali skombinirat drugače.. Mož je prišel celo do zaključka, da je najboljš da mu vsak mesec izplača plačo do penzije, on naj gre v Bosno živet, za kaj je pravzaprav delal celo življenje, da bi v penziji dol živeli...

Če prav razumem, v vaši družini velja še tisti strogo patriarhalni odnos - spoštovanje staršev, ukljanjanje vsem njihovim neumnostim, zato ker je pač tako, ker je vedno tako bilo in vedno tako bo. Žal se tudi pogosto dogaja, da prav tisti starši, ki svoje naloge niti niso ne vem kako dobro opravili, dosti bolj terjajo pravice, spoštovanje in pokornost.

Žal mi je, da imate v firmi težave, ampak pozitivno je, da sta oba z možem mnenja, da bosta splavala. Kot je razbrati iz tvojega prvega sporočila, se tvoj mož zelo čuti dolžnega staršem pomagati in na nek način kupuje njihovo ljubezen in pozornost. Vendar očitno gre pri tem za take starše, da jim lahko vsak dan pripelješ kup zlatnikov, pa bodo čisto ven padli, ker na enem zlatniku sedi kakšna muha. Darove in prizadevanja jemljejo kot samoumevna, nekaj kar jim 'pripada' in svojo oblast dokazujejo tudi s tem, da njihovi otroci nikoli ne naredijo nič dobrega - vse je treba skritizirati.

Ne glede na to, da imate v firmi ta hip težave, bo po moje res še najbolje, če tvoj mož predlaga očetu, naj gre nazaj v Bosno in mu, dokler ne izpolni pogojev za pokojnino, izplačuje plačo.

Finančno je to seveda breme, vendar po drugi strani pa bo mož lažje zadihal. Očitno mu oče v firmi povzroča več težav, kot koristi. Zato se tvoj mož ne more skoncentrirati na posel, kot bi se lahko. Posledično bo tudi težje spraviti firmo iz težav.

Razumem, da tastu ne ugovarjaš, saj poznam te vrste tradicionalnih patriarhatov, ki jih zanima samo življenje v penziji v Bosni in hvalisanje pred sorodniki in znanci, kako so uspeli (nima veze, da je uspel pravzaprav sin). Njih ne boš premaknil niti za milimiter. Mogoče tudi zato zdaj tako paniko zganja, ker se boji, kako bo trenutna kriza vplivala na njegovo lastno udobje in načrte. Ampak ker je primitivec, namesto da bi pomagal, še dodatne probleme dela.

Povej pa možu. Obzirno mu povej, da njegov oče vedno, kadar more, govori grde stvari o njem in da tebe to boli, ker si njegova žena in tega ne moreš poslušati, ker ga imaš rada, si ponosna nanj in mu zaupaš.

Ali ima tvoj mož še kakšne brate in sestre? Zakaj se smatra, da mora ravno on najbolj pomagati staršem?

_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hvala za odgovore... Rada bi jih upoštevala, ampak mi se zdi da najbolj prav ima "Vijoličarka", samo ne v tem da sta oba starša enaka... Moja tašča je namreč tako zlata oseba, tako požrtvovalna (ne vem če je prava beseda), skratka, živela je za svoje otroke in tasta... Ja, mož ima še eno mlajšo sestro, katera je žal invalid (vendar je lahko popolnoma neodvisna-samo tako težko je invalidu najti službo, skorajda nemogoče) in mlajšega brata ki še vedno hodi v šolo, katero mu MI plačujemo-dijaški dom v Avstriji, žepnina, knjige so pri njih brezplačne.

Pa še nekaj... Jaz svojega ne blatim. Celo sem rekla da mu povem kaj se dogaja, in itak se ne bom več z njim vozila (včasih me pelje on v službo), ker me mož razume. Povedala sem mu da mi je res hudo to poslušat, ampak mož mi je že nekajkrat povedal da pri njem nič ne zaleže... Samo en tak banalni primer, tudi ko sem jaz bila prisotna: govorili smo o enem gospodu ki je po vojni ustanovil podjetje, tast je takoj izstrelil:RATNI PROFITER!! Mož mu reče da niso vsi ratni profiteri, in da je res neumestno da govori o nečem o čemer pojma nima, ampak ne, vsi ki so v času ali po vojni ustanovili kakšno podjetje so ratni profiteri....
Če je gdorkoli v moji familiji rekel kaj grdega o možu, sem jih takoj ustavila in rekla kaj je treba, ker je to pač moja familija, in hvala bogu, da vem, če kaj rečem da to upoštevajo. Njegov oče nič ne upošteva. On je edini ki ima prav in TOČKA. Moja svakinja z njim že skoraj 3 leta niti besede ni spregovorila, ker je takšen kakšen je. Prej sem jo mogoče mal obsojala, ampak ko sem tudi sama videla to njegovo plat, jo razumem zakaj je tako.

Tistim staršem, ki so naloge dobro opravili, tega ni treba, ker jih itak spoštujemo ne da bi to zahtevali .


Ja, z leti spoznamo, da ima vsak zakaj svoj zato... pa da stvari niso črno bele in ljudješe manj...

Poizkusi zmanjšat stike z njim na minimum, pa kadar bo kaj rekel, o možu, ga ustavi in če ne bo hotel nehat, magari pojdi iz avta ali pa demonstrativno molči in začni brat knjigo, recimo. Mogoče bi z očitno ignoranco kam prišla... Ne vem, oba očeta mata sicer svoje muhe, ko imata seveda onadva prav pa pika, ampak ne govorita pa grdo o naju, tak da ne vem, kako bi bilo treba reagirat. Te njune muhe so trapaste in tečne, ampak se ne sekiramo zanje in se ne gremo kregat zato. Če pa bi se šlo za lubija, pa ne bi mogla kar zamahnit z roko, tak da te čisto razumem... Probaj naredit nekaj, karkoli. Saj ni treba, da te posluša ali da se spremeni, glavno, da ti tega ne nosiš več v sebi, da vržeš to ven in to kar tja, od koder je priletelo!

Če uporabljaš Firefox, samo pritisneš tipko BACKSPACE in dobiš nazaj kar si pisala. To potem Copy-Paste v nov odgovor. Če uporabljaš IE pa .

Torej sta oče in sin. Pusti, naj se sama zmenita.

sej se "zmenjujeta"... no, bom še malo potrpela... ne bom se kregala z njegovim očetom, ker mi enostavno ni do tega. Od vsega nimam več energije, pa naj negdo reče da se izogibam konfliktom...

Mislim, da to ni tvoj konflikt.

Bil bi, če bi bil posredi tvoj oče. Ker pa je njegov naj se sam zmeni. Tastu pa lahko naslednjič lepo poveš, da pač ne želiš poslušati slabe stvari o svojem možu in te ne zanima. Reci mu, naj se sam pogovori s svojim sinom.

na koncu debate naj še samo to rečem-tast se je odločil oditi nazaj v Avstrijo kjer je prej delal.... Tako da še mal pa bo konec teh problemov...Če je njemu lepše živeti sam, pol naj mu bo...

Hvala za vaše nasvete, mož se je včeraj z njim pogovoril in mu je pač povedal kaj in kako, pa sta se tako zmenila....

nome veseli, da ste zadevo razčistili


_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Jaz bi samo tole rekla ... nikoli ne bi dovolila, da bi moj (v.d.) tast v pričo mene pljuval preko mojega dragega in njega nebi bilo zraven ... sploh glede na to, da veš kak je tvoj dragi v resnici ... ko bi kaj začel govorit čezenj, bi ga ustavila in mu rekla, da če ima kaj čez njega za povedat, naj se direktno na sina obrne, mene pa naj ne meša v to. In definitivno mu nebi kimala, ampak bi se trdo postavila na stran mojega dragega in ga zagovarjala.

_____________________________


Se popolnoma strinjam s tabo Otika.