Danes sem izvedela, da ima "sošolka" od mojega mlajšega sina levkemijo in me že cel dan kar trga. Čist sem ...  Ni besed. Pučka je ful živahna in nikoli nič kaj zelo bolna... Zdej pa to... Že cel dan razmišljam, kaj bi lahko kaj naredila zanjo, pa nimam kakšne pametne ideje... Če kemoterapija ne bo uspešna, oziroma že prej bom šla najbrž se vsaj vpisat v bazo darovalcev...
Kakšne spodbudne besede bi mi prav prišle... Mogoče kakšne izkušnje s srečnim koncem...
Lp
NJ

Od prijateljice hčerki so ugotovili levkemijo, ko je bila stara slabih 15 mesecev. Na srečo je bila kemoterapija uspešna in je pred dvemi tedni upihnila drugo svečko . Trenutno pravijo, da je vse v redu, hodijo na kontrole in vsakič sproti držijo pesti za uspešne izvide.

Upam, da so bo tudi pri tej punčki vse skupaj srečno končalo in držim pesti. Pa eno  za srečo oz. predvsem uspešno zdravljenje.

tud v naši družini so ble 2 levkemije.. ena pri 2 leti staremu, ena, ki se je ponovila 2x pa pri 10 let staremu.. vse ok!!!!!!!!!!

No jst na srečo takega primera ne poznam ampak močno pa upam da bo s punčko vse uredu.

_____________________________

NE JE NAJPOGOSTEJŠA BESEDA MOJEGA SINA :-(

Moja sestrična jo je imela, ko je bila stara 4 leta. K sreči so ji kemoterapija in zdravila pomagala preživeti. Vplivalo je le na delovanje hormonov in je ostala malo manjša (cca 1,5 M), kar pa je zelo vplivalo na njeno psiho. Od tega kar je zbolela je pa že ene 25 let.

Upam, da se bo tudi pri "vaši" punčki dobro izteklo.

_____________________________

Sreča ni v tem da počneš to kar rad počneš, temveč v tem, da imaš rad to kar moraš početi. (Sir.S.M.Barrie)

Samo,prebrala sem,da so uspehi pri zdravljenju levkemije,osebno ne poznam nikogar.Kar se tiče seznama darovalcev kostnega mozga,se pa le opogumite in vpišite.Saj ni nič hudega,vzamejoti kri in jo pregledajo in te vpišejo v svetovno bazo,kot darovalca in to je vse.Če pa kdaj(ni rečeno da se to zgodi)nekdo
potrebuje tvojo dobroto,da lahko živi,te pa konatktirajo,kaj se potem dogaja
s teboj,ti pa tako in tako vse razložijo do potankosti.
Moja hči je že v bazi zapisana(jaz na žalost izpadem,zaradi zdravstvenih razlogov)Mož in sin sta pa tako in tako krvodajalca.


Deklici pa želim uspešno zdravljenje.Ne bo hitro,še mnogo potrpljenja in trepetanja bodo morali preživeti.Vso srečo na poti,k ozdravitvi!!!

Moj nečak je imel levkemijo, žal, se ni dobro končalo. Bil je pa baje edini otrok s to obliko levkemije v Sloveniji (običajno obolevajo starejši). Dvakrat presaditev kostnega mozga ni bila uspešna.
Če pa gre za navadno otroško levkemijo, je zdravljenje sicer naporno, vendar je tako velik % ozdravljivosti, da ni za obupat!

_____________________________

Rak je diagnoza, ki vse šokira. Še posebej, če gre za otroka. Ampak na hemato- onko so pravi stručki - vem , kjer sva s sinkom redna gosta tam.
Levkemij je več vrst in pri otrocih je najpogostjša akutna limfobastna. Sama zelo nerada govorim o statistiki ali % - ker je v bistvu vse odvisno od posameznika. Od kar hodimo na hemato -onko pediatrične klinike, sem videla veliko veselih, a tudi žalostnih zgodb. Nikakor pa ne gre obupat!
Kaj lahko narediš?
Če si z njo v stikih, si ji lahko v oporo (da te lahko pokliče kadarkoli), pa na kar kofi ali rekreacijo jo "zvleči" (ker te na nek način ttudi tebe kot starša kemoterapija in bolnica zmozga). Pa ko bo ti kaj pripovedovala, se prosim ne joči in ne tarnaj (kako je življenje kruto in zakaj se je to zgodilo njej). Jaz sem najbolj mrzila, ko je kdo tako jamral ali da sem ga morala še celo jaz tolažiti.

Jaz tudi ne poznam nobenega takšnega primera z levkemijo!!
Iz srca si pa želim,da bo s punčko vse ok!!!Držim pesti!!

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!

Najprej želim punčki, da okreva in ji pošiljam za srečo.
Sama sem seznanjena z levkemijo saj sem se zdravila na pediatrični kliniki (HEMTO-ONKO oddelek).Mene je zdravil dr. Jazbec in sem bila z njim zelo zadovoljna. Najprej naj povem, da je osebje zelo prijazno in vedno pomaga, kadar rabiš kaj. Sama sem se zdravila dvakrat prvič pri 18 in drugič pri 20. Obakrat uspešno čeprav je bilo kritično.Imela sem obliko ALL (akutna limfoblstna levekmija), vendar pa je še nekaj oblik in tudi podskupin. Zdravljenje je zelo težko in tudi stranski učinki so pristoni kar pa je odvisno od vsakega posmeznika kakšne ima. Jaz sem imela ker hude. Mene so zdravili z kemoterapijo, teblatami in obsevanjem.Imeti moraš voljo in povem vam da se da preboleti tudi raka. Takrat na oddelku sem izgubila tudi kar nekaj prijateljev.
Ob strani stojte vsem, ki jih poznate, da so zboleli za rakom, ker rabijo vašo tako fizično kot psihično pomoč. Rabijo pa tudi pogovor od sorodnikov in prijateljev. Večkat jih pokličite.Vedar pa pred njim ne pokažite strahu in ne jokajte. Pojdite raje ven jokati če je potrebno. Tudi vi  morate biti močni in ne smete obupati.
Naj vam pa tudi povem, da sem napisala knjigo z naslovom MAMI ALI BOM UMRLA. Samo informativno, govori o mojem zdravljenju.

Tako, da življenje uživam na polnem naj pa vam tudi povem, da sem sedaj noseča in da je vse uredu. Na pregled pa hodim na tri mesece.
Vsem, ki se zdravite želim čimprejšnje okrevanje. Imejte močno voljo in upanje po življenju.

POPRAVEK prvič sem zbolela pri 15 in drugič pri 18. Sem se zatipkala se opravičujem. 

mene pa zanima kako ti odkrijejo to bolezen ( levkemijo) na podlagi česa

A ste oz. so imele omenjene osebe kakeršnekoli težave? Ali ti pri vzemu krvi ugotovijo levkemijo


Bodite zdravi


lp
nin@

Glede simptomov, na podlagi katerih ti ugotovijo levkemijo je kar precej čisto tehtnega razloga pa ni zakaj si zbolel. Tudi zdravniki točno ne vedo zakaj. Veliko je takrat prinesel črnobil, onesnažen zrak,...Nekaj malega pa je tudi dedno (2 kolen).

Mene je npr.bolela noga v pregibu in križ, nogo sem dobesedno vlekla za seboj. Imela sem povečano vranico in jetra. Da, izvid krvi pokažejo zelo povišano število levkocitov ali belih krvničk. To skoraj vsakemu.

Drugi, ki jih poznam so imeli glavobole, vrtoglavice, utrujenost, bolečine v nogah, nekateri pa skoraj nič le kri se jim je poslabšala.....

Čisto odvisno je od posameznika in njegovega telesa glede simptomov.

SE pravi da nič kaj drugega jz sm mislala da te tu spremljajo kake težave. Ni mi jasno na podlagi česa te potem dajo na bolj intenzivnejše preiskave? Kako je pa potem to pri otoku? A se vidi na krvi?


Lp
nin@

Tudi sama ne vem na podalgi česa te dajo na podrobnejše preiskave. Čisto odvisno od osebnega zdravnika. Jaz nisem imela ne vem akko dobre osebne zdravnice. Meni se je vse skupaj vleklo 1 mesec. Imela sem neznosne bolečine v nogi a zdravnica je trdila da ni nič hudega da je posledica hitre rasti. Potem pa mi je prekipelo in sem rekla če mi lahko da napotnico za ortopeda. In dobila sem jo ko sem prosila. Šla sem k zelo dobremu ortopedu v Celje. Ta je slutil da gre za nekaj hujšega in me je poslal na infekcijsko kliniko a tam niso našli nič oni pa naprej v Celjsko bolnišnico. Tam je zdravnica naredila kup preiskav. Ko so bili izvidi je že sumila da gre za levkemijo saj sem imela zelo povišane levkocite in zelo povečano vranico in jetra. Meni je le rekla da tu nimajo takšnih aparatur za zdravljenje in da grem pod nujno v Ljubljano na Pediatrično kliniko (oddelek Hemato-onko). Mamici je povedala da sumi ampak meni ne. Tako da je klicala v ljubljano da prihajam in gor me je že čakala postelja.

Za male otroke pa nebi vedla kako je. Možno je da se pozna na krvi, povečano število levkocitov ali belih krvničk, povečana vranica in jetra ali pa kaj drugega. Sej pravim čisto odvisno od posameznika. Ker bolezen ne izbruhne takoj. Pri enkaterih hitreje pri drugih počasneje. ZAto res nebi vedela.

Pri otrocih je podobno kot je napisala Lunica. Pri levkemiji se veliko vidi že na krvi, pa tudi otrok se slabo počuti, toži o bolečinah....
Drugače pa je pri npr. limfomu - saj je odvisno od tega, kjer limfom je. In pogosto krvna slika ne pokaže odstopanj.
lp, petra

lunca2 - držim pesti, da se ti zadeva ne ponovi več in da boš uživala naprej v svojem življenju - sploh sedaj, ko pod svojim srčkom nosiš nekaj najlepšega, kar ti življenje lahko da.....

(mi je bilo full hudo ko sem videla kaj prestajaš in sem sedaj zelo vesela da je vse OK)

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

AKŠ, hvala za lepe želje!

Vidim, da si/ste iz Hrastnika. Tudi jaz sem iz Hrastnika. Mogoče pa se poznava.

mislim da me poznaš - če ne drugače na pogled, saj sem nekaj časa živela v istem bloku kot ti, le da v drugem vhodu....

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.