Pozdravljene, sotrpinke!
Potrebovala bi vaš nasvet oz. izkušnje. Za mano sta dva SS (odmrtje ploda in blighted ovum), zdaj se počasi odločava za tretji poskus. Z ginekologinjo sva že dogovorjeni, da ob pozitivnem testu dobim še hormonsko podporo, vprašanje je le še bolniška.

Tako ginekologinja kot osebna zdravnica sta mi prepustili možnost, da lahko sama izberem ali naj ob morebitbi nosečnosti odidem takoj na bolniško ali ne.

V prid bolniški govori zahtevno delovno mesto (vodstvena funkcija), ki s seboj prinaša precej stresa. Kontra temu pa to, da sem dinamičen človek im mi bo počivanje doma precejšnja muka, bojim se tudi, da bom potem vso pozornost centrirala na nosečnost in se še bolj obremenjevala ter stalno na WC preverjala morebitne izcedke.

Zanima me, kako so stvari potekale pri vas? Nisem tip človeka, ki bi izkoriščala bolnišniško, obenen pa bi rada naredila vse kar je v mojih močeh, da bi prišla do zdravega otročka.

 imam rizično nosečnost in sem od 6 tedna na bolniški...
Imam tudi stresno delo zato sem postavila mojega  na prvo mesto!

Tvoja dinamičnost se bo pa tudi hitro nehala, ko te bodo začele mučit slabosti, utrujenost, boleč križ, otekli gležnji...

Pa glede na to, da si imela 2 ss... jaz bi ostala doma, ti se boš pa sama odločila.
Srečno!!

hja draga moja ne vem če je tuki sploh kaj za preveč razmišljat; kaj i več pomeni, če j edružina se žrtvuj; si že najdeš zaposlitev ko si na bolniški...huje j etistim, ki morajo non stop ležati...prav se odloči, pa pa

_____________________________

enga :), pa pa Simonka

hojla anonomna!
Tudi jaz sem v podobnem položaju- za seboj imam 2ss in tudi razmišljam o podobni situaciji kot ti. Zavedam se, da bo v tretje mi toliko težje, ker bo ali pa tudi ne, psihološko mi potrebno veliko moči. Delam v vrtcu in tam ne morem "sedeti in prepuščati "nobenemu odgovornosti, ker delam v kraju in imam sama 1 skupino otrok. Zavedam se posledic, če bom neodgovorna do svoje (ko bom in upam, da čimprej)zato sem v veliki dilemi, kako naprej. Ne znam si predstavljati, da bom morala mirovati, biti doma, saj v službo hodim z velik veseljem. Mislim pa, da če razmišljaš za naprej- kaj je 9 mesecev mirovanja in bolniške napram veliki želji po in izpolnitvi največje želje. NIČ!!! zato mislim, da sploh nimaš kaj za razmišljat in imeti slabe vesti! Potrpežljivost se obrestuje in te okrepi.


_____________________________

Upanje in želja ter sreča

Pozdravljena !
Prvo nosečnost sem bila skoraj celo doma, bile so težave in bilo je grozno. Pred tremi tedni se mi je zgodil drugi ss. Ko razmišljam za naprej, si želim da bi lahko ko bom spet zanosila ( upam, da bom ), hodila v službo. A jaz sem jaz, ti si pa ti. Moja gin. vedno pravi, da je stres zelo hud dejavnik v nosečnosti. Odločiti pa se boš morala sama.

Živ

jaz bi v tvojem in bom v svojem primeru (4ss) definitvino ostala doma, vsaj prve tri mesece, potem pa bi se glede na situacijo odločala naprej.

Srečno

anonimen pošiljam ti en velik objem...če misliš, da bo na bolniški boljše in boš lažje prebolela ostani kar doma...a lahko vprašam kaj so ti rekli zakaj toliko ss? joj kako je pa to žalostno...me je tako strah naslednje nosečnosti....

_____________________________

Najprej si bila pod mojim srcem, sedaj si v mojem srcu. Za vedno moja mala Pikica!!!!

15.4.2009 ob 13:22 je na Svet pokukala najina prečudovita hčerkica Maja!

Jaz sem doma od samega začetka,čeprav sva se z G dogovorile,da ko preguramo 3 mesece grem nazaj v službo.
Ravno v 12.tednu ko sem mislila,da je vse hudo za mano in sem začela bolj sproščeno dihat sem zakrvavela vendar se je vse rešilo in zdej čakam na našo malo fračo ker imam samo še en teden do PDP-ja.
Odločitev je tvoja prav tako tudi tvoje telo sam jaz bi se po dveh SS začela crkljat in pustila službo vsaj na začetku nosečnosti mal ob strani.Itak ko preguraš tiste kritične mesece ti tud služba postane nepomembna ker začutiš malo bitje pod srčkom in nevede ima samo ta tvoj mali sonček prednost pred vsem.Pol se pa že itak začnejo radosti gnezdenja ko nabavljaš oblekce in opremo,pa ti gre mim k da bi rekla keks.

Ne vem odloči se po svojem notranjem glasu,sam po moje že itak veš kaj boš naredila ampak te samo služba skrbi.

Js mam tut za sabo dvass-ja in sem čist po domače povedano presrana. Ta mesec delamo ponovno na bebici. Ampak me je strah, nonstop si postavljam vprašanja kaj pa če... je kaj genetskega, kromosomskega, kaj če ne bom mogla donosit?

Kako je bilo pri vas? Vzroki, počutje ob ponovni zanositvi, mnenje G,...

hvala pupe, za vsako

Če imaš možnost, bi jaz na tvojem mestu ostala doma. Tudi sama si ne morem predstavljat, da ne bi celo nos. delala nič, ampak tukaj se gre za majhno detece. In po drugi strani, kolikokrat v življenju pa boš imela možnost samo počivat nekaj mesecev, se posvečat sebi in nerojenemu bitju?

Kaj pa da se dogovoris za 4 urni delovnik? Po mojih izkusnjah je to dobra izbira...

Tudi jaz bi najbrž ostala doma, vendar po drugi strani tudi strogo ležanje ne zagotavlja, da bo z nosečnostjo vse v redu in obratno, lahko imaš fizično zelo zahtevno in težko delo, pa bo s  vse OK. Odločitev je konec koncev samo tvoja. Srečno.