Halo,

no, mene pa zanima, kako gledate na naslednjo situacijo.

Moj partner je zelo izbirčen kar se tiče zelenjave- mogoče je 5 vrst zelenjave, potem se pa že konča. Ostale noče niti poskusiti. Glede nekaterih jedi ima tudi fiksno idejo, da on tega ne mara, zato ker mu ni všeč vonj.
OK, jaz si s tem ne delam problemov. Za kosilo pripravim mesno jed, zelenjavno jed in še kaj za zraven, pa sva vedno oba sita in zadovoljna, čeprav on niti ne mara zelenjave, sama pa jem meso mogoče 1x na mesec, ker ga tudi ne maram.
Hecno, vsak je izbirčen v svojo smer in s tem ne komplicirava. No, vsaj do zdaj nisva.

Tukaj se mi postavi vprašanje.
Kako bo potem, ko bo najina Naja že jedla z nama.
Partnerju sem predlagala, da bi takrat on jedel (se navadil jesti) več različne zelenjave, jaz bi se pa tudi malo bolj potrudila s tem mesom:zmeden:
KER povsod berem, da mora otrok imeti zdrave prehranjevalne navade in da se le-teh najbolj navadi pri družinski mizi. Midva sva pa pač taka 'jedca', kot sva, in res ne vem, če bo to zanjo najboljši zgled.
Rada bi, da bi ji kot starša dajala zgled pri mizi.

No, moj partner pravi, da ne moreš nekomu vsiliti nečesa, kar ne mara in pika- jaz pa mislim, da bi se lahko vsaj malo potrudila.
Čeprav meni meso nič ne manjka, njemu pa tudi ne tisto, česar ne mara.

Kako imate to doma urejeno, kako razložite to otroku?

Lp

js kuham čez teden za vso familijo.
ati je vegetarjanec, moj:love: je mesojedec, js mam rada in zelenjavo in meso, mami ponavadi ne je doma, čće pa že , bi pa ona neki "spešl"oz, ne spešl sam kako pohano kuro, pa ne kaj drugega kot bedro:zmeden:
no , pol pa Urša kuhi, pa da bojo ja vsi zadovoljni:zmeden:
za tamalega itak posebej kuham, pol ko bo pa z nami jedel , bo pa zgleda dovolj izbire, glede na zbirčnost naših, da bo ja neki tud za njega
razen , če si ne še on kaj namisli:zmeden2:


lp, pa fajn kuhaj, meni dans ni treba , kuha mami in to filano papriko , njam (smajlikiseoblizuje)

Mislim, da ni tak problem, če nekdo nečesa ne mara, temveč v tem, kako se do take hrane obnaša in kakšne pripombe daje. Če nekdo pri mizi stalno razlaga, da graha pa ne bo jedel, ker je grde barve, smrdi, je slabega okusa,... potem se to mišljenje prenaša tudi na otroke. Vzdržati se je potrebno nepotrebnih pripomb.
Moj je tudi zelo izbirčen, čeprav sedaj je več zelenjave kot včasih, in sva se že sedaj dogovorila, da ko bova imela otroke, se bova ogibala vseh pripomb o hrani. Vsak od naju bo jedel tisto, kar mu paše, otroku bova pa poskušala dati za jesti vse po vrsti, potem bodo pa že sami videli, kaj jim paše in kaj ne. Pa ne siliti otroka s hrano, ki mu ne ustreza. Meni so moji starši vedno težili, da sem izbirčna in to na tak bolj poniževalni način, češ kakšna da sem, da nečesa ne jem, dokler me enkrat oči ni prisili, da sem jedla jetrca, ki so mi vedno zelo smrdela in me je že vonj silil na bruhanje. No, jaz sem tista jetrca vseeno pojedla, ampak sem bila potem cel popoldan na WC-ju, bruhala in imela hude krče. Nikoli mi niso več težili za hrano, so dobili zelo dobro lekcijo. Meni pa jetrca še vedno smrdijo.

Mislim, da vidva lahko ohranita vajine prehranjevalne navade, otroku pa ponudita vse po vrsti, se bo že sam izjasnil, kaj mu paše in kaj ne.

Anny ne sekiraj se!

Moj tudi skoraj ne je zelenjave, pa jo tamali obožuje (star je skoraj 5 let). Jaz npr. ne maram kečapa pa si tamal ne zna predstavljati pomfrija brez njega. Jaz obužujem špinačo sin pa ne,.... 1000 je takih situacij. tvoja hči si bo izoblikovala svoj okus ne glede na to kaj vidva jesta. Edino kar je potrebno je, da bo lahko poskusila različne stvari kar pri vama kolikor pišeš sploh ne bo problema.

Torej moje mnenje je, da vama ni treba spreminjati prehranjevalnih navad.

Jest sem pa mojga :love: že od začetka navadla, da ne bo vsak dan kosilo čisto po njegovem okusu. Pač enkrat je nekaj kar njemu ne diši preveč, drugič nekaj karmeni ne, ampak pojesti se vedno da. Imam pa sicer srečo, da ni zbirčen in poje brez problema skoraj vse. Le špinača mu nekako ne gre v ritko ;).
Tudi mene so tako vzgajal. Če za kosilo nisem hotla jest, so dal v hladilnik in mi dali za večerjo. Takrat sem pa bila že toliko lačna, da je bilo tisto fullllll dobro :)-.
Naše dečke včasih preveč razvajamo in seveda se otroci hitro, prehitro tega naučijo. Zato jim je treba dajati zgled.
Jaz našega 9-mesečnika že sedaj učim, da hrana ni za igrat. Če ni lačen in se s npr. kruhom samo igra, mu ga vzamem in povem, da to ni igrača. Tudi pri mizi nimamo nobenih igrač zraven, ko jemo. Ko se je, se je, ko se igra, se igra. Ma, sem zaj...... kaj ;). Saj ni tko hudo, no :)-.

LP; Bejba

Moj :love: je pa full izbirčen. Pa kaj potem saj se, da s tem tudi živeti. Sem se navadila pa sploh ni problem. Zakaj bi ga spreminjala, če ima toliko drugih lepih lastnosti.

Sicer pa vsak zase ve.

Najin sin pa ni izbirčen, pa tudi, ko se je se je.

moj je prej jedel samo junk food, zdaj se je pa navadil jesti vse, kar mu skuham. od mesa, preko zelenjave, pa do rib. jaz pa tudi jem skoraj vse;)

Jst pravim tako:v sili :hudicek:tudi muhe žre.Moj:love: je tud bolj zbirčljeve sorte.In je bilo še pred leti:jst ne jem to in to.Pa skuham tako:zmeraj mal mesa,mal zelenjave in prilogo,kot krompir ali pašto,ali riž.Pa si vsi skupaj naložimo na krožnik tisto kar imamo najraje,pa je volk sit in koza cela.
en lp:morje:D.

Jaz se ne bi silila z mesom, pa tudi moža ne bi silila, da je zelenjavo, ki je ne mara. Mislim, da je za otroka bolj pomemben odnos do ponujene hrane. Pri nas ne toleriramo norčevanja iz hrane v nobeni obliki. Nikoli nisem nikogar silila, da poje nekaj, kar ne mara. Sama jem praktično vse, partner iam ene par "fint", ta večja in mali jesta v bistvu vse, ta srednja pa ne je mesa in korenja. Je pa alergik in praktično vso prehrano prilagajamo njej. Vsako novo jed probajo in če jim ni všeč, jih ne silim nikoli. Imam tudi sama izkušnje iz otroštva, kako se se borila s solzami in goltala špinačo. Hecno ne, danes jo pa obožujem. Telo samo pove, kaj mu paše, brez skrbi, tudi tvoji mali bo.

Midva jeva oba večinoma vse, tamali pa ne je nič. Toliko o prehranjevalnih navadah za družinsko mizo.

Jaz je ne bi silila niti z mesom, niti z zelenjavo.
Pri nama je tako, da jaz ne maram preveč mesa(ga pa jem), on pa ima raje meso kot zelenjavo.

Tia je očitno čisto po očku, saj je srečna le če ima kurji bedrc v roki, pa da lahko sama je.:zmeden:Je pa tudi zelenjavo, da ne bo pomote.

Hočem povedati, da ima svoj okus, ki ga težko vzgojiš. Pri sadju se to najbolje pozna, saj je vse sadje, le melone ne. Jaz pa melono obožujem. Nič ne pomaga. Ko je na jedilniku melona, dobi tia svojo porcijo lubenice.

Lp
pa dober tek;)9nebesa

Pri nas je popolnoma enako, kot pri vas. Jaz zelenjava njam, moj meso njam. Rešujem pa to tako, da čisto vsakemu od nas, dam vse na krožnik. Tistega, česar ta oseba ne mara, dam točno samo za probat = eno majhno žličko. Toliko lahko vsak v usta stlači, ne da bi umrl in navadili so se, da se za tisto žličko ne pritožujejo. Pa vztrajam, da morajo pojesti, tudi moj:love: pa tudi jaz se potrudim pri kakšnem mesu. In ne boš verjela, sčasoma se je marsikdo navadil na kakšen okus in zdaj tisto je, čeprav pred dvemi leti ne bi niti povohal.

Tako da tista teza o okusih ne drži čisto. Okusi se spreminjajo - ne le otroku, tudi odraslim.

Pa govorit, da je ena hrana fuj, tudi ne dovolim nikomur. Se je moj tega odvadil, ravno zaradi zgleda otrokom. Pa vse funkcionira čisto fajn.

Pravijo, da se otrok navadi zdrave prehranjevalne navade doma pri mizi. Ne vem. Pri nas je mami vedno noro jedla zelenjavo, jaz pa je še zdaj videt ne morem. In obratno, oboževala (še vedno) sem riž in testenine, mami pa niti pod razno. Tko da, ne vem, pri nas to ni držalo:zmeden2:

lp:muca: