Imamo babico, staro 85 let, živi sama v veliki hiši na vasi, vnuka sva v mestih, pol ure vožnje do nje. Vsak teden ji prinesemo stvari iz trgovine, naredimo kaj po hiši, itd. Babica zdaj postaja vsak dan slabša, govori da bo šla v dom, ko pa jo konkretno kaj vprašamo o temu, pa zamenja temo. Kako jo prepričati, da bi bilo najbrž za vse bolje da gre v dom - šla bi v dom v našem mestu, tako da bi jo lahko večkrat obiskali in se več družili z njo. Kako ji na lep način dopovedati, da je že čas?

po moje ti hoče namignit, da ji ti pomagaj pri tem. prinesi brošure, pokliči, se pogovori, povprašaj kako je tam, se zmeni za obisk, vzemi sabo babi, pojdite 1-3x da si vse pogledate, malo poklepetate, se navadite.. nabavi pogodbe, se vse zmeni, poglej kaka soba bo, vprašajte kaj ji je všeč (ko se izbira nastanitev; balkon, cimra ali ne..) tako da njej ne bo treba nič razen samo podpisat.
ne nalagaj ji da bo sama vse to rihtala, je res dost birokracije. pa če ji prineseš brošure, pa kaj vse majo, pa če greste tja nekjakrat na obisk da ve v kaj se podaja, da vidi da tam ni folk, ki čaka da bo umrl - v glavnem, to ful pomaga. :)

To je za starejše po mojem zelo težko, za tiste iz vasi verjetno še težje. Mi imamo tudi babico in dedka 93 let stara v veliki hiši v vasi, mojo oče gre skoraj vsak dan do njih 20 km stran, vnuki pomagamo kolikor lahko bolj za weekende. Občasno naredimo čistilno akcijo, pa skuhamo kaj več in damo v skrinjo in tako nekako gre, dokler sta pokretna in poskrbita sama za osnovne stvari bo tako ostalo. Po mojem se tvoja babica nekako zaveda, da vam je v "breme" ampak odločitev je vseeno težka. Kaj pa če bi razmislili o kakšni pomoči na domu, če ima veliko hišo bi lahko en del oddali v zameno za pomoč, moje mnenje je da je potrebno starejšim pomoč zorganizirat tako, da lahko čimdlje ostanejo doma. Mi smo se tudi z gostilno v vasi zmenili, da jim za ugodno ceno po potrebi dostavijo hrano. Na vasi mislim, da je vse lažje ker se ljudje med seboj bolje poznajo in več pomagajo.

Pri nas je bilo ful težko. Po sistemu vaškega obvečanja, je bila babica prepričana, da se gre v dom samo umret in da je tam grozno, da se nihče ne briga zate, da je hrana obupna in da se nič ne dogaja. Same negativne predstave.
Žal je naneslo tako, da se je poškodovala pri padcu v taki meri, da res ni mogla več sama živeti. Tudi pri moji mami ne, ker ni mogla niti po stopnicah. Je na hitro dobila mesto v domu, kjer je leto in pol zelo lepo živela. Našla si je družbo, s katero so cele dneve kartali, veliko je delalal stvari, ki jih prej že dolgo ni, saj si ni vzela časa (štrikala in izdelovala polnjene štrikane lutke..). Žal je pred nekaj meseci umrla, ker je zbolela.
Težko ti svetujem. Probajte najprej ven zbezati njene strahove in jih potem sistematično rešujte in spravite pričakovanja in dejansko stanje v realne okvire.

Po pravici povedano, če bi šla naša babi v dom prej, bi morda še bila živa, kajti po poškodbi se ni nikoli več povsem "postavila na noge". Če pa bi bila tam, do te poškodbe verjetno ne bi prišlo.

Aja, pa še to, dokler je bila zdrava, jo je mama vsak vikend vozila na njen dom, v sosednji vasi pa je bil v bližini stric, če je kaj potrebovala. Tako je še vedno delno skrbela za svoj dom in vrt, kjer je neizmerno uživala in od koder se je tako težko odselila.

ja, da se tudi s pomočjo nekaj časa - vsaj v ljubljani imajo (zavod za) pomoč in oskrbo na domu in ti kaj postorijo. vem, da čistijo, hodijo v trgovino, pomagajo kopat.. pa vrtci večinoma dajejo hrano upokojencem (vsak dan prideš iskat z menažko) in hrana je res super. mi smo hodili po hrano v vrtec in smo vedno dobili količino, ki je trajala dva dni - bi se res lahko naročili samo v pon,sre,pet in bi blo dost. pa vedno juhca, glavna jed, solata in dostikrat posladek. to pri starejših ful pomaga, da ni treba kuhat namreč. ker sami kar nehajo in pol jejo skor samo suho ali hitro hrano, to pa ni dobro za telo.


< Sporočilo je popravil mateyka -- 11.9.2012 13:16:06 >