Preberite si mnenje mamice, ki je svoja starejša dva otroka dojila več kot štiri leta. Zaradi tega je bila večkrat tarča posmehovanja.

Njeno mnenje pa vam morda spremeni mišljenje o dojenju starejših otrok.

Intervju: http://www.ringaraja.net/clanek/dojenje-starejsega-otroka_4720.html

Odločen NE!


_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Vsak po svoje.

da si dolgo dojen otrok s tem pridobiva notranjo moč in izgrajuje občutek varnosti. NAKLADANJE (to bi lahko rekla tudi jaz, ki sem ga dojila samo 3 tedne)
Pri podaljšanem dojenju, ki temelji na vzajemnem čutenju, povezanosti in komunikaciji, je možno za dojenje izbrati tudi čas in varno okolje brez vsiljivih in zgražajočih pogledov, pa ne zaradi drugih, temveč zato, da imata mati in otrok mir, da se v toplem objemu ljubezni otrok nahrani in naužije varnosti ne vem kaj naj rečem na to, ampak zame je to spet nakladanje.Če ne poznaš druge plati, ne moreš rečt, da daje 4-letniku dojenje občutek varnosti.
Prehranjevanje je le del pomena dojenja. Ker je mati z otrokom preko dojenja zelo intenzivno povezana, lahko njegova sporočila o npr. slabem počutju bolje in hitreje zaznava. jaz sem to zaznavala, preko njegovega joka (no, dokler je bil dojenček, potem pa je tak že sam povedal).
Veliko mater je danes v dobi hitrih sprememb in neznansko hitrega tempa življenja žal izgubilo svoj notranji glas. Nadomestila so ga zunanja sporočila, ki narekujejo, da je otroka potrebno čim prej navaditi na samostojnost, čim hitreje se mora namreč začeti plaziti, hoditi, sam jesti itd., misleč, da bo tako lažje kljuboval izzivom sodobnega časa, vendar pa je moje mnenje, da si ob prehitrem osamosvajanju otrok ne bo uspel zgraditi dovolj trdne notranje opore. flancanje, ki sem ga bila vajena od momenta, ko sem nehala dojiti. Nikjer pa ne omeni, da je tako dolgo dojenje slabo za otrokov imunski sistem, ker je namesto, da bi gradil svojega, še vedno zaščiten z materinim in ne mi rečt, da je otrok, ki se ga tako dolgo doji, prej samostojen...

Krasen občutek je, ko z dojenčkom preko dojenja vzpostavljaš kontakt, vendar pa ima dojenje otroka, ki že komunicira s teboj, tudi prav poseben čar. Škoda, da to izkusi tako malo mamic. Dojenje 3 ali 4-letnega otroka je največkrat zelo kratko, včasih ga otrok tudi nekaj dni ne omeni. Kadar pa ga je strah, ob večjih spremembah ali, ko se slabo počuti, pa si želi več sesanja in materine bele energije.
Nekaj ne razumem, a vse me, ki smo dojile kratek čas, ali pa tiste, ki sploh niso, pa smo vse to zamudile ali kaj? A hranjenje po flaški ne poteka na podoben način? Isto ga imaš v naročju, ga cartaš, objemaš, vzpostavljaš kontakt...ko je sina bilo strah sem ga objela, stisnila k sebi, in sedaj mi bo ena rekla, da to ni dovolj, ker bi bilo bolje, da bi se priklopol name?

Dojenje v prvi vrsti prehranjevanje in na začetku vzpostavljanje imuskega sistema, potem pa...ko je otrok sposoben uživati raznovrstno hrano...pa odločno nasprotujem dojenju. Midva sva se dojila do prvega leta starosti in res je božanski občutek ko vidiš da otrok pije tvoje mleko, ko zraven stoka od ugodja...ko pa se je začel z zizo samo zabavi in bi jo imel samo takrat ko bi ga bilo strah, ko bi bil zaspan...občutek varnosti se daje na druge načine.

Iz vidika psihološkega dojemanja otroka pri štirih letih, sem osebno čisto proti temu...še več...se že v naprej opravičujem, vendar meni se zdi, da s temi mamicami resnično ni vse ok iz psihičnega vidika...Večkrat sem jih opazovala ( tudi ena moja dobra kolegica je do nedavnega počela to) in nekako ima večina teh  žensk  skupni imenovalec...težave in travme iz otroštva, nerazumevanje s strani partnerja, strah pred samoto, osamljenost, nesposobnost otroka pripraviti na življenje, samostojnost, ljubosumnost na vsakega, ki ga ima otrok rad, nezdrav način izkazovanja ljubezni otroku...)In najbolj žalostno je to, da nobena s katero sem govorila ni našla resnično dobrega in zdravega argumenta, ki bi zadevo opravičevala ,zagovarjala in delala priporočljivo. Podobno govorjenje kot ga je zaslediti v članku, ki pa v reali postavlja vse na glavo. Iz izkušenj iz službe in iz življenja nasploh ( tudi s takimi štiriletnimi dojenci imamo žal vsake toliko časa opravka), lahko vse skupaj označim le za negativno, ker pozitivnih zadev pri teh otrokih zaradi dojenja nisem zaznala...So bili pa vsi ti štiriletniki in triletniki izrazito neprilagodljivi, prehrambene navade izpod nivoja, njihova navezanost na mamico je bila nenormalna (ena mu je naprimer še pri štirih letih vsak dan na pragu igralnice v roke tiščala svoj spodnji del pižame, da je lahko ušla skozi vrata, med tem ko je mali besno brcal in kričal in ji raztegoval majico....ena izmed teh mamic je fantiča pripeljala seboj na rod. sest. in tega štiriletnika, ki je seveda delal med sestankom nemir, veselo pristavila k prsim kar sredi igralnice...,eden  je bil takšen, ki je izkoristil in tlačil svoje rokice naši bolj prsati pomočnici za pulover, vedno, ko ga je vzela na kolena ...)Brez branja težkih literatur in znanstvenih raziskav , lahko čisto iz prakse povem, da se otroci pri teh letih že dobro zanimajo za nasprotni spol.....ogromno stvari glede razvoja, spočetja, telesnih organov jih že zanima....Porajajo se prve ljubezni in simpatije....Definitivno v to obdobje ne sodi otrok z mamino dojko v ustih....
Pa še to....ravno pred meseci je kolegica o tem , da sina pri štirih letih še doji, govorila z ginekologinjo....Baje je bila naravnost ogorčena in šokirana in jo je vprašala če je čisto pri sebi in če se zaveda kaj počne!!Kolegica je bila na smrt užaljena in je rekla, da si kaj takega ni mislila od nje....Lahko rečem , da ginekologinja ni ravno kandidat za nobelovo nagrado za taktnost, je pa vsaj kar se mene tiče povedala resnico..Žal mi je, če sem koga užalila, vendar zame je to nezdravo, nenormalno in neodgovorno...

< Sporočilo je popravil pelin -- 5.8.2011 13:02:06 >

Jaz sem pa svojega dojila do tretjega leta, pa z otrokom ni nič narobe, niti ni bil manj samostojen oziroma bi imel kakršnekoli psihološke probleme. Edino kar pa res lahko izpostavim so pa slabe prehranjevalne navade, ker je zelo pozno začel spoznavati druge okuse in mu že od začetka ni skoraj nič dobro.
Kar se pa motorike in imunskega sistema tiče je pa kljub temu, da pri enem letu še ni poskusil druge hrane kot moje mleko je bil veliko bolj zdrav in močan od vrstnikov. Prvič je imel vročino lani pri 8 letih drugače pa do takrat nisem vedela kaj je prehlajen otrok.
Tako, da če bi  imela kdaj še enega otroka bi ga isto dolgo dojila, samo, da morda bi prej začela z uvajanjem Gh, da bi spoznal prej različne ukuse.

Ah ja, imunski sistem. Moj sin je prvič zbolel pri 1.letu, do takrat, nismo niti vedeli kaj pomeni zamašen nosek, pa je bil rojen novembra, dojen 3tedne, dočim vse (vem da je to majhen procent) ki jih poznam in so dojile, so njihovi sončki resno obolevali že po nekaj mesecih od rojstva in to gre za angine, vnetja, alergije itd. Vem da je težko ugovarjat raznim raziskavam in rečt, da to ni res, da bi dojeni otroci imeli boljši imunski sistem, pa vseeno. Tako dojeni kot nedojeni otroci zbolijo. Še za primer kolegice, katere dojena pupa je dobila vodene koze, za katere tudi pravijo, da pridejo v blagi obliki, če se dojijo...imela je ful hudo obliko koz.

Drugače pa Pelin KAPO DOL...

Bravo pelin, meni se ni dalo pisati.



_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

že sam slovenski jezik ima dva izraza - dojenček nekje do 1 leta, potem malček. ko otrok dobi zobe, jih dobi z razlogom. tudi jaz mislim, da z mamicami, ki pri 4 še dojijo, dojijo zaradi svojih zadev in ne zaradi otroka. to je pač moje mnenje ...

Vsak ima svoje mnenje in po tem se ravna.

sama gledam na to iz stališča sesalcev, kar smo tudi ljudje. Popolnoma vsi sesalci (mame samičke) nagonsko vedo kdaj odstaviti svoje mladičke. To je takrat ko so popolnoma pripravljeni normalno uživati njihovo običajno hrano. Matere to naredijo posstopona in dojijo vedno manj. Tako je tudi pri ljudeh. Najprej polno dojimo nato določene obroke nadomeščamo z našo hrano. Večinoma so človeški otročki okoli enega leta sposobi jest vse, torej bi bil to (naravno ledano) primeren čas za odstavitev.
Zdaj pa je odvisno kako vsaka mama čuti in kako to sprejena njen otroček. Ampak moje mneje je da nekje po drugem letu je pa že čas, da se počasi neha. Meni je tisto ko tako veliki otroci visijo na mami že malo neokusno in da je čas da se taka intima med mamo in otrokom konča. To je moj pogled.

Druga skrajnist (tudi naravno gledano) pa mi je ta, da ortok mora uživati mlečne izdelke. Zakaj bi mogu bit človek, kot edini sesalec tega sveta, za svoj normalen razvoj odvisen od mleka tujerodne vrste? če že res mora uživati mleko do nevem kdaj zakaj naj ne bi užival človeškega. Tako kot vsi sesalci lahko tudi naši otroci lepo odraščajo ob hrani, ki jo jemo ne da bi še mleko pili zdraven. Razumem, da nas je evolucija pripeljala do tega, da smo iz rastlinojedcev postali vsejedci, ker smo se selili v v dežele višje geografske širine, ampak, da pa moramo tako živet tako, da moramo uživat mleko, tudi pol ko se ne dojimo več, pa se mi zdi čisto proč.
To sicer ni tema ampak na temo mleka je pa vezano.

pelin: sem šele zdaj prebrala tvoj post in ti v marsičem dam prav. Poznam primer, ko (to še traja) mama hodi z otrokom k otroškemu psihologu za pomoč od odvajanja od dojenja svojega 5 let starega otroka. Ne vem zakaj sicer hodita k otroškemu, ker tukaj je problem mama in ne otrok, ampak OK. Razlog pa je v tem (tako pravi njen mož), ker ve da je to njun zadnji otrok in pol ko konča s tem bo vse šlo prehitro, bo zrastu, ne bo več tako zelo rabu mame...
pa mislim, da nobeno odvajanje po enem letu ni nasilno odvajanje. Gre bolj za zahtevo in izsiljevanje s strani otrok, kot pa nasilno odvajanje s strani mame. Obroke se preprpsto zmanjšuje, se včasih reče ne in se tega drži in tako počasi prideš na tisti zadnj podoj pred spanjem ali pa zjutraj ali pač kadar koli in en dan ukineš tudi to.
zame ni to nobeno nasilno odvajanje (čeprav otrok izsiljuje) ampak popolnoma normalen naravni proces, ki se odvija pri vseh sesalcih.

štiriletnik je že kar konkreten osebek, ima like-e in dislike-e, prijatelje, debatira, razlaga.. mnogo več kot npr. 2-3 letnik. se mi zdi malo preveč odrasel, da bi na njegovo dojenje gledala enakovredno kot 0-2 npr.. zgleda kot da dojiš otroka in ne "dojenca" - kar malo spooky. to pravim zato, ker sem opazila pri naši - okoli 3 leta se telo "potegne" in začne iz teh malih dojenčkatsih proporcev oblikovati telo proti odraslim. ni več te ogromne glave napram telesu, noge so daljše.. v glavnem, ko dojiš 4 letnika res dojiš vizualno (fizično) otroka in ne več kategorijo klasičnega dojenca. meni to zgleda brrrr.. in mislim, da ni naključje da je narava to tako aplicirala v razvoj. kakor sem zgoraj rekla - nekak ne bi mogla dojit enga, ki bo potem še eno debato z mano udaril

plus to kar pelin pravi (glede vrtčevskih izkušenj s takimi "dojenci", če jim sploh lahko tako rečem) - če je res, potem tudi zaradi teh stvari nisem za tako dojenje.

Jaz sem svojega odstavila pri dveh letih, a se še danes včasih pocrklja tako, da simulira, da se doji, ko pride k meni po objemček. Ko sem govorila v zvezi s tem s psihologinjo (tisti pregled pri 3 letih), mi je rekla, da je to vse normalno, da se moram zavedati, da je še majhen in naj ne pritiskam nanj, da bo že sam odnehal, ko bo pripravljen. Pri drugem pa že razmišljam, da bi dojenje počasi ukinila, ker preprosto ne kaže interesa, da bi 'visel na dojki'. Družbeno gledano pa je dobro biti zlata sredina, tj. dojenje do enega leta.

Drugače pa se jaz ne ukvarjam s tem, kako dolgo druge dojijo. Mislim, da še tudi nikoli nobene nisem to vprašala. Kaj pa jaz vem, kaj je dobro za otroka neke druge ženske? Skoraj zagotovo pa so med takimi, ki dolgo dojijo tudi takšne, ki to počnejo zaradi njihovih lastnih psiholoških težav, tako kot nekatere iz istega razloga sploh ne dojijo. Tako kot vseh otrok ne moreš metati v isti koš, tako tudi ne moreš metati v isti koš vseh mater, ki sprejmejo nestandardno odločitev v očeh družbe, v kateri živijo.

pelin, kdaj pa misliš, da je za otroka najbolje, da se neha dojiti?
izpostavila si le starost štirih let, da se ti ne zdi normalno...

drugače pa sem ena tistih mam, ki svojega otroka doji malo dlje kot ostale. priznam, da sem včasih malo čustveno neizpopolnjena, a to nikakor ne zapolnjujem z dojenjem. imam partnerja, ki zapoljnjuje vrzel in prijatelje, ki me potolažijo.

ta otrok, ki ga dojim malo dlje, je prej začel jesti raznovrstno hrano in dobro je, tudi kravje mleko pije, a kljub temu se še vedno doji. ne crklja, ker dojenja nikoli nisem razumela kot način crkljanja temveč kot dejanje matere namenjeno otroku za potešitev sesalnega refleksa.
je zelo samostojen. zelo rad se igra sam. ne opažam, da bi bil zaradi dojenja kaj bolj navezan name. zaspi tudi brez mene in v varstvu se obnese kot idealen otrok (besede varuhov)

pravzaprav bi lahko naštela več plusov kot pri drugem otroku, ki sem ga dojila v "mejah normale"

samo zavračam kritike in napadanja vsevednic.

drugače mi je osebno povsem vseeno koliko časa katera mama doji svojega otroka. je zanimivo vedeti, a da bi se spuščala v prepir, kaj je prav in kaj ne... sem morala samo napisati, da se gita ne bo počutila osamljeno na tem forumu.
pa povedat, da je moje podstrešje (pa tudi otrokovo) pospravljeno.

in: prav nič slabega ne vidim v adaptiranemu mleku in mamice, ki hranijo svoje otroke po steklenički so mi enakovredne mamicam, ki dojijo. doječe pač ceneje skoz pridejo.