Moj se tako obnaša ko ni lačen, tako da jez ne vztrajem na nekem urniku ampak ga pristavim ko želi. Je pa imela prijateljica podoben problem, samo neno dete ni NIKOLI prijelo bradavice, no dokler ni tik preden sta se šle dojit na bradavico stisnila kapljico glukoze, nekajkrat tako, zdaj pa mala velče da jo je veselje gledat.

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

Hm, različni so. Lahko je reči, bodi mirna, v resnici pa to ni tako preprosto. Trije od mojih otrok so se dojili brez posebnosti, eden pa.... se je davil, brcal, zagrabil, spustil..... Stvar se je stopnjevala in posledično jaz nisem bila več sproščena... Ampak treba se je skulirat, verjet, da bo sledeče dojenje potekalo super, iskat dobre položaje, si spočit, meditirat...
Moj univerzalni nasvet je topel tuš pred dojenjem, da se jaz sprostim, potuširala sem tudi dojke, da se je napetost tudi tam sprostila, nato pa z otrokom legla v posteljo v najudobnejši položaj. KO sva imela še manj otrok sem si otroka iz očkovega naročja kar naročila v posteljo....
Skratka verjet vase. Po tretjem mesecu ni bilo več takih težav, čeprav zaletavček je še vedno. 

Aja pa steklenička otročka lahko kar zmoti. Mogoče jo za nekaj dni odstraniš in opazuješ 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri nas imamo take borbe, ko ga zvija in črviči. Prvo minuto, dve je normalno (razen če je zelo lačen, potem tako golta in vleče, da mu kar klokota ) potem pa se začne... z rokami se odriva, z nogami brca, da je joj, hoče zagrabit a ne more ker mu lastne rokice ne pustijo (če mu jih primem je seveda takoj še bolj huronski jok). Naval mleka v želodčku mu sproži pospešeno delovanje prebavil in to nekatere otroke blazno moti. Naš ponavadi potem kakšnega spusti ali pa se pokaka. Potem ga moram pustit pri miru par minut, da se umiri, nato jeva normalno naprej.

So dnevi, ko je čisto mirno in so dnevi, ko skorajda ne poje nič, ker ga non stop črviči.

Hvalabogu pravih krčev nimamo in se redimo nadpovprečno... Je pa mali izključno dojen, nič dodajanja, nič vode, nič čaja...

Aja, je pa star mesec in pol...

Ja, tudi jaz sem ena tistih, ki ima točno take borbe. TDojenčica je polno dojena, v dveh mesecih je šla 2,5 kg gor in je jedla tko lepo, da sem jo vsa srečna gledala. Ko so se začele težave, sem tud jaz na začetku trpela, ker se je začelo to naenkrat, ko je imela 1.5 meseca. Mislila sem da mi manjka mleka, da položaj pri dojenju ni pravilen, ...vse sorte. Tudi jaz sem kar švicala zraven, ker sem se počutla tako nemočno. Ampak sem vztrajala in zdej, po treh tednih je spet boljše. Vmes sem dobila , mogoče je bilo krivo to, ne vem. V glavnem, ko je začela grabit, izpustit, grabit, izpustit.... bradavico in se zraven iztegovat, sem vstala in jo dojila stoje, kar je pomagalo za kratek čas, če sem se nazaj usedla, je spet norela. Potem sem pa začela prakticirat to, da ko je začela take zganjat, sem jo dala na ramo, sva podrle kupčka in nadaljevale. Če je bla pol mirna, sva nadaljevale, če ne, sem jo pa malo odložila in zamotla, pa pol naprej. Se je pa dogajalo, da je pri podiranju kupčka še malo polila zraven. Včasih sem nadaljevala dojenje leže. Ne vem, kaj bi bil lahko razlog, ampak pri nas se je izplačalo. Samo obupat ne, vztraji, pristavljaj, pa bo spet steklo. Krize se pojavljajo itak pri skoraj vsaki ki doji - take ali drugačne. Pa srečno

Ja, tudi pri nas imamo včasih probleme. Se polno dojiva (4 mesece star), včasih je lepo, včasih pa malo poje, pa začne jokat, pa ga pripravim, da spet malo pije, pa spet joka ipd. Nakar začne na polno jokat in ga ne pripravim več k hranjenju. Še najbolj problem je zvečer. Zdi se mi, da kadar pri hranjenju tako joka, da je preutrujen in joka zato, ker mu je to napor.  Čeprav nisem čisto prepričana. Včasih pomaga, da ga nosim naokrog kakšnih 10 minut, pa potem zopet poskusim. Velikokrat pa gre spat tudi tako, da pred tem bolj malo poje. Tudi meni je grozno, ko med hranjenjem joka. Sigurno pa to ni povezano s količino mleka. Vsaj pri meni ne.