Drage mame,

imam 2,5 meseca starega fantka, ki je zame najlepse bitje tega sveta! ;) Sedaj se dojiva in sva oba zelo mirna in srecna. Dojenje je steklo pri starosti mesec in pol. Spolnost sva zacela 3 tedne po porodu (nisem  bila ne strgana, ne rezana, rodila sem s pomocjo ep, dokaj hitro - 3 ure v porodni sobi), bilo je najprej pocasi in nezno, nato pa normalno. Orgazem sem dozivela vsakic, tako kot je v navadi v najinem odnosu.

Odkar dojim, orgazma nisem dozivela vec. To je edina sprememba v nasem zivljenju (moz, sin, jaz).

Prvih mesec dni sem imela hude tezave s dojkami. Namrec moj sin ni vlekel oz ni hotel piti pri meni. Tako sva takoj iz porodnisnice kupila navadno in cez par dni elektricno pumpico od aventa in jaz sem si crpala mleko, ki ga je bilo dovolj za ves dan. Nocni obrok sva mu dala aptamil, da jaz nisem ustajala in si pumpala mleko. To je trajalo mesec in pol.

V tem obdobju sem bila vihrava, veckrat jokala, bradavice in prsi so me bolele, nerada sem se priklopila na pumpico in razmisljala sem da bi nehala s dojenjem. Mastitis sem imela 3x, 2x antibiotike in 1x vrocino 40 da se mi je ze bledlo. Res mi je bilo hudo. Moz, mama in tasca so mi stali ves cas ob strani, mi pomagali, me tolazili in me spodbujali. Ljubila sva se 1x do 2x na teden tiste dni oz. trenutke ko sem bila "dobre volje" in brez mastitisa.

Pri starosti mesec in pol sva sla s sinom v bolnico na posvet glede dojenja in ljubezniva sestra mi je pokazala kako naj otroka pristavim, kako naj ga spodbujam, kako naj zmasiram dojke... cez pol ure nama je slo odlicno in dojenje med nama se je zacelo. Od tistega dne sin sesa pri meni in vsi v druzini zivimo v harmoniji. Res sem srecna da ga polno dojim in opazam da je tudi on bolj zadovoljen, saj prakticno sploh ne joka!!! Seveda se kaj oglasi ko je lacen ali zaspan, ampak hitro ga pomiriva in spet je zadovoljen. Hvalezna sem mozu in najinim mamam, da so mi pomagale in mi stale ob strani, ko sem resnicno trpela s pumpico v roki.

Prebrala sem da se med dojenjem sprosca oksitocin, ki je med drugim tudi glavni hormon pri orgazmu. Zato nekatere zenske dozivijo lahko orgazem med dojenjem. Domnevam,d a ker se moji mozgani redno kopajo v oksitocinu (vsakic ko sin sesa), da so koncentracije oksitocina pri spolnih odnosih prenizke in zato ne dozivim orgazna. To je moja hipoteza.

Zanima me ali ima kdo podobne tezave, ali jihje katera imela in kako jih je resila.

Z mozem sva se o zadevi veckrat pogovorila in se vedno se strastno ljubiva, sex je odlicen a vendar obema manjka moj orgazem. Sproscena sem in zadovojna s svojim zivljenjem.

Resnicno upam da se bo se kaksna mama tukaj odprla in povedala svojo izkusnjo o spolnosti po porodu in pogostosti orgazma.

Hvala v naprej za iskrenost.

lp M

Hoj,

imam vprasanje izven konteksta: tudi mi imami tezave z dojenjem. Zanima me, v j+kateri bolnici so ti vse to pokazali? Tudi jaz bi namrec reabila dodatno pomoc...

Pri nas v KK je posebno osebje usposobljeno za težave z dojenjem v porodnišnici.

V Sempetru pri NG. Pokazali so mi pa ker sem imela ze 3x mastitis! Rodila sem v Postojni, kjer je bilo vse super razen dojenja. Ce bi mi kdo pokazal kako zadeva poteka ze tam bi mi bilo prisparano mnogo bolecin in trpljenja.

lp

naj malo odgovorim na prvotno temo, a nožnico imaš dovolj vlažno, ker mogoče primankuje vlažnosti in zato tudi ni orgazma....probaj s kakšnim lubrikantom ali pa čim podobnim pa bo tudi orgazem prišel

Kakor mi je znano, se oksitocin sprosti šele ob orgazmu, njegova količina pa zagovoto ne vpliva na sam orgazem. Jaz menim, da je nedoživljanje orgazma zaradi psihe, možgani so največji spolni organ...ob stresu, obremenitvi, novi življenjski situaciji, ki jo prinese nov družinski član, dojenje - morda se podzavestno vdiš le kot mati svojemu otroku in ne več ljubimka...vse to lahko zavira orgazem in ga ni.

Najprej vprašanje: a tiste 3 tedne odkar sta začela, pa dokler nisi začela dojit, si torej doživela orgazem? Če je tako, potem je res zanimivo in mogoče res kako povezano s hormoni ali pa s tvojo psiho (če so bile tvoje prsi prej zelo erogena cona - nekaterim ženskam je težko preklapljat med različno vlogo prsi - imam prijateljico, ki ji je bilo prav to zelo težko -sploh če ju je otrok zmotil med ljubljenjem, pa sta potem nadaljevala, ji je bilo zelo težko preklopit. Sama pa teh problemov nisem imela, hvalabogu). ker oksitocin se ti je sproščal tudi, ko si si mleko črpala.

Če pa po porodu nisi več doživela orgazma, je mogoče spodaj vse še malo drugače in se bo spravilo samo v red. Nekate ženske imajo tudi bolj suho nožnico zaradi dojenja. Ne vem, kot rečeno, izkušenj s tem nimam (še dojim, pa nimava teh problemov, pa tudi 2. sem zanosila, ko sem še dojila 1.).

Ja, porodu sem dozivela orgazem vsakic ob spolnem odnosu medtem ko sem crpala mleko, odkar dojim pa ne vec.

Vagina je dovolj vlazna - res skor cedi se ven brez lubrikantov.

Prsi so ogromne in ne matam da se jih moz dotika. Ortokov jok me zelo zmeti pri vsem kar pocnem, med ljubljenjem pa sploh!

Sem pa precej utrujena, tako kot vsaka mama in nimam vectakega pozeljenja kot prej. To menim da je razlog temu, ker ustajam ponoci in sem v vlogi mame precej utrujena in zaspana.

Mogoce je res psiha, a ne vem zakaj, saj se s cem posebej ne obremenjujem. Vsaj ne zavestno...

lp

Ja, ta zadnji post je precej bolj realen za mlado mamico kot tisti prvi . Mislim, da ni fora v oksitocinu, ker se ti je ta sproščal že med pumpanjem mleka - če se ne bi, bi ti mleka zmanjkalo, tebi ga pa ni, saj zdaj še vedno lahko dojiš.

Mislim, da je bolj verjetno, da imaš probleme s tem preklapljanjem: da prsi zdaj niso več samo spolni organ, ampak da so "za tamalega", ne za "tavelikega". Zato verjetno ne maraš, da se jih mož dotika. Normalno, da ti je malo čudno na začetku, ampak to se da v glavi premislit in postavit na svoje mesto. Čeprav si se zdaj 1 mesec in pol matrala, da bi te prsi dobile to svojo novo vlogo, to še ne pomeni, da nimajo več stare vloge - tvojemu možu so še vedno zelo seksi (ali pa še bolj;), še vedno se jih rad dotakne, itd... Samo tebi zdaj to ni več všeč, ker še nisi sprejela dvojne vloge. Verjetno še nisi čisto ponotranjila ene vloge in ne veš, kako bi ji lahko zraven dodala še drugo. Razmisli.

To je tudi normalno in jasno, da ne moreš seksat dalje, če se otrok joka. Takrat pač vstaneš (ali pa vstane on in ti prinese otroka), ga podojiš, ko zaspi odložiš nazaj in potem imata spet čas zase. Ne se navadit, da je takrat vsega konec, ker otroci se včasih zelo pogosto zbujajo in potem vama ne bo nič ostalo.
Razloži možu, da te to zelo dekoncentrira in če lahko gresta potem spet od začetka. Saj so fantje kar uvidevni, se mi zdi - pa navsezadnje se tudi njim splača . Potem ko se to večkrat zgodi, pa ni več tak problem, hitro padeš nazaj v isti feeling in lahko včasih dobesedno nadaljuješ tam, kjer si končal. Pa se malo pohecaš: "hold that thought", pa se napetost (oz. razočaranje, da vaju je mali SPET prekinil) razelektri .


Telo nas ima včasih poln kufer (vsaj mene moje). In čeprav se nam zdi vse ok, smo psihično srečni, pa je telo crknjeno in se upre (zboli ali pa noče več sodelovat pri orgazmu...) Mogoče enostavno nimaš več energije za vse. Spočij se malo (vem, lažje rečt, kot naredit ). Poizkusi kdaj zaspat tudi podnevi, če se le da. Pojdi kdaj sama brez otroka ven, magari za pol urce - veš, kako paše tiste prve mesece, ko si non stop z otrokom! Različno prenašamo pomanjkanje spanja - meni ni tak problem, večini pa je. Zato res poizušaj kdaj nadoknadit manjko spanja, to zelo vpliva na libido in spolnost (tudi pri moških).

Draga Ronja,

resnicno hvala za napisane poste oz. za spodbudo in namig kako in kaj naprej. Ce ni fora v oksitocinu potem je res zaskrbljujoce, saj je potem problem v glavi. Joske pa res imajo dvojno vlogo a nekako cutim da je prehranjevalna sedaj primarna. Nekaj mora biti s joskami, ker nerazumem zakaj sem prej (s pumpico) lahko prisla do orgazma brez tezav... Ja spanje je bistveno za dobro pocutje s dojenckom ali brez, mogoce pa manjko energije ima veze z orgazmom? No vsekakor morala bova kmalu spet raziskat zadevo v praksi.

V iskanju orgazma lp M

to gotovo igra vlogo - če nimaš od kod vzet (energije), je ne moreš dat (osnovni fizikalni zakoni ). Mogoče je tudi, da si takrat, ko si si mleko pumpala, lahko malo več spala oz. malo več ur skupaj - če je recimo mož kdaj vmes nahranil otročka po flaški z mlekom, ki si ga ti prej načrpala? Zdaj moraš bit pa vedno ti. to je naporno, ker se dojanja ne da delit s partnerjem (pa bi bilo včasih tako praktično ).
Res je pa tudi, da je občutek drugačen, če si pumpaš mleko, ali pa če otrok sesa. Težko je to razložit, ampak je čustveno čisto drugače. Ženski in otroku. Opazuj svoja čustva, reakcije, ko se bo otrok dojil. Verjetno boš čutila eno posebno bližino. Glede na to, da si se toliko časa trudila, da bi dojila, si si tega verjetno zelo želela in te je to čisto okupiralo. Zdaj, ko se je končno uresničilo, pa je prišlo vse skup za tabo.

Meni se je podobno zgodilo, ko sem bila noseča z Lejlo in je bilo ves čas zelo rizično, veliko bolj verjetno, da ji ne bo ratalo, kot da ji bo. Poleg tega so za Ronjo (taprva) kmalu po porodu mislili, da bo umrla in so jo dali na IE za dva dni (na srečo je bilo vse ok). In potem ko se je Lejla rodila kar nisem mogla čutit istega, kot pri Ronji. sama sebe nisem razumela. Sploh ker sem o tej izkušnji po Ronjinem porodu res veliko govorila - z vsemi, hotela sem predelat to, ker to je res groooozno! Potem naslednij dan potem, ko se je Lejla rodila, ko je prišla pediatrinja in jo pregledala, pa ko je šla ven, se je pa samo usulo iz mene: jokala sem ko dež! Šele takrat sem lahko občutila vse to, kar sem res čutila! Nisem mogla verjet, da je vse ok, da mi je niso vzeli, da je zdrava, da se je res rodila in je vse super! prej pa kar nisem upala verjet, da je res vse ok - dokler mi niso potrdili .

Mogoče je pri tebi podobno: nisi upala verjet, da bo dojenje res steklo po vseh težavah in zdaj ko je, te je čisto okupiralo - v mislih: ker moraš te stvari zdaj predelat. Prej jih nisi mogla, ker si se morala sproti borit, da bi to sploh ratalo. Zdaj pa so ti vse te stvari ostale, da jih počistiš. Prej so ti lahko del hranjenja tudi drugi naredili (sklepam, ker si napisala, da partner sodeluje, pa da mami pomagata), zdaj je vse vedno na tebi in zato manj spiš in si še bolj zmatrana kot prej...

Trdno odlocena sem bila da bom dojila in mislila sem da to pacsamo od sebe stece, ce imas voljo. A dalec od tega! Res gre tudi za custveno navezo mama - dojencek ob dojenju, ki se ne more primerjat s nicemer. Saj sem napisala da nas sin skoraj sploh ne joka od kar je dojen! Prej je pa kak dan bil tako cmerav, da je bilo res naporno.

Vidim da je tvoja izkusnja s punckama resnicno tezka, saj ni hujega ko skrbis za zdravje in dobrobit lastnega otroka. Nas mali je bil rojen le s 2730g in ze to da je bil najlazji v porodnisnici in dohranjevan takoj po rojstvu me je motilo in skrbelo. Sedaj je vsak mesec dobil 1300g tako da smo nadvse zadovoljni.

predelovanje custev in potlacenih skrbi pa je doooolgitrajen proces in vcasih pride "ven" sele kasneje ali ko ne pricakujes.

lp M
lp Mo