Drage mamice,

tiste, ki dojite drugega otroka, prosim za vaše izkušnje, kako ste uredile, da vas je ta prvi v tem času pustil pri miru. Mi imamo 10 dni starega dojenčka, dojenje traja okrog 20 minut, vendar ta večja pupa, stara 2 leti, v tistem času nujno rabi mamico... ves čas me vleče za roko, nekaj potrebuje iz kuhinje, takrat je vedno tudi ona lačna, pa ven bi šla... Sem že prej skrbela, kako bom lahko dojila ob njej, pa je bilo kar utemeljeno... me pa seveda zelo boli, če me med dojenjem vleče stran... Sedaj je še doma mož in mi pomaga, vendar kako potem... Vesela bom idej...


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

čestitke za dojenčka, tudi mi imamo  novorojenčka, rodila sem 3.6, si rodila v LJ?  MI imamo pa skoraj 3 letnico, in z veseljem gleda malo kako se doji, skoz nekaj sprašuje!!!   mislim da se bo tudi tvoja navadila na novega člana!!!   lp petra

_____________________________

vedno aktivna

1A, tudi naš je rojen 3.6., a v Mb 

Ja, upam, da se bo res čimprej navadila Dojenje sedaj teče bolje kot pri prvi, tako da bi res rada še nekaj časa dojila - če bo le dovolila Sedaj ji bom pač pred dojenjem na mizico nastavila vse mogoče stvari, kar bi se utegnila spomniti, da bi jih jedla


_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Pri nas se je umirila ta ljubosumnost sama od sebe. Nekako po 2 mesecih. Kadar koli sem pristavila Blaža se je Uroš nalimal name. Sama ga nisem proč podila ampak razložila, da se lahko crklja ob meni, vse ostalo pa bo moralo počakati, da Blaž poje. Sem pa bila prva dva meseca skoz z Urošem. Blaž je prvi mesec k sreči spal in se je Uroševa ljubosumnost in "teženje" v času dojenja kmalu končala.

_____________________________

27.8. 2008 se nama je pridružil čmrlj Uroš.
17. 2. 2010 pa še Blaž.

Tudi mi imamo dveletnika in dva meseca in pol starega dojenčka. Jaz starejšega že od prvega dne nikakor nisem "podila" stran ko sem dojila oziroma smo se vsi trije ulegli na posteljo (najlažje pač dojim leže) in sem med dojenjem starejšemu pela pesmice, ga pobožala, se pogovrajala z njim. Res je, da me je non stop vlekel za tisto roko s katero držim dojko ampak se je unesel, ko sem mu razložila, da me lahko drži, vlečt pa ne sme. Nobenega ljubosumja. je pa res, da je moral prvi mesec obvezno bit zraven pri vsakem dojenju (mene ni motil, bratca pa tudi ne). Potem je počasi ugotovil, da sva med doenjem oba strašansko dolgočasna in je sam šel stran počet kaj drugega. Na vsake toliko pride pogledat če "sva že", mi kaj prinese, ali pa v sobo pritovori igračke in se igra tasm dokler dojenje ni končano. Potem se za kratek čas vedno posvetim samo njemu (tamalega pustim, tudi če malo pojokca, je vredno) in grem šele neto delat karkoli že pač delam.

Če je kdaj težil sem mu vedno rekla, da naj malce počaka, da bratec poje. ko bo pojedel, se bom pa malo poigrala tudi z njim. In je to zadostovalo. Res pa je da obljuba dela dolg in ga nikoli ne pustim na cedilu...

ovčka, imaš pa pridnega fantka. Naša ne bi pridno ležala zraven  Sem pa danes prvič sama z obema in kar gre. Pupa je zelo pridna, tudi med dojenjem počaka... sem se pa zorganizirala, da grem malega dojit, ko je ona sita, ko ima neko delo in zraven še kaj, kar bi utegnila "rabiti" - kaj za pojest in popit  Zdaj je tudi nehala skakati po postelji, kjer mali spi čez dan... v glavnem, velika razlika v zadnjem tednu. Ojej no 

_____________________________

Ne živite, dokler ne najdete tistega, zaradi česar je vredno umreti!

Imamo zelo podobno starostno razliko. Jaz starejšega ne podim stran. Predno grem dojit mu povem, da nekaj časa ne bom mogla biti z njim in ga povabim, naj se nama pridruži. Če želi biti zraven, ga pustim, da sedi tako, da naju gleda, ga božam, se z njim pogovarjam, on me češe, boža, dojenčico ljubčka in boža, ... Je pa naporno, nič ne rečem in nič kaj tiho, kot je bilo to pri prvem otroku.

_____________________________