Eno kratko vprašanje bi imel.
Ali mama otrok lahko vzame otroka-namreč z bivšo imava deljeno skrbništvo. Pol meseca so pri meni, pol pri njej. Zdaj se ji je nekaj sfuzlalo in začenja težit češ da ne skrbim dovolj in ne vem kaj še..
Otroci so radi pri meni, manjka jim čisto nič, izpolnjujem za kar sem se zavezal, življenje je postalo utečeno...
Grozi z CSD jaz pravim da nimam slabe vesti in da lahko greva tja kadarkoli.
A lahko kaj doseže glede na to da je zakonodaja postavljena v prid ženskam?

Če otroci niso ogroženi kakorkoli, ti jih ne more vzeti.
Zakonodaja ni v prid ženskam, ampak 50:50 . Oba starša imata enake pravice do otrok, enake dolžnosti.

CSD bo v prvi vrsti preveril kako je otrokom in kaj je NJIM v korist. Lahko jo prehitiš in se sam pojaviš pred CSD in greš po informacije. S tem še nič ne odločiš, jim pa daš vedeti, da ti ni vseeno in da jih želiš. Ne rabiš postopka začeti, samo info dobi. Če se še na CSD zakomplicira, potem pa tak sodišče odloča... spet, kaj je v korist otrokom.

Jaz ne bi hodila na CSD in poslabševala zadevo. Včasih je boljše se pomeniti in zadevo izboljšati.

Ti pa dobronamerno in iz izkušenj predlagam, da si kupiš namizni koledar in sproti zapišeš noter vse, kar se ti zdi samo malo sumljivo in za kar bi lahko bivša težila na sodišču. Verjami, da ko bo na CSD- ju kaj razlagala, ne boš več vedel o čem se gre, če ne boš imel zapisano. Pa ne samo kar se tiče odosov med vama, ampak tudi obnašanje otrok, kakšen hujši padec, nesreča, čustveni izpadi......

Včasih ženske enostavno prekipimo, pa rabimo samo, miren backfeed. Takšne smo pač

Jaz ne bi rekla, da je zakon na strani žensk. Bi prej rekla, da je veliko odvisno od okoliščin, in te so ponavadi takšne, da otroci bodisi želijo ostati pri materi (čeprav poznam ogromno primerov, kjer so se otroci odločili ostati pri očetu, pa z mamo ni pravzaprav nič narobe), bodisi se moški (v večini primerov) strinjajo, da otroci ostanejo pri materi. Če gre za manjše otroke, je običajno, v večini primerov tako, da so moški bolj "skulirani" od žensk in prepustijo skrbništvo ženski, da ne bi prišlo do prepirov. Kle so ženske veliko bolj zmajevske. Kle ni dileme. Zakaj je to tako, ne bi vedla. Zato verjetno od tu občutek, da je pri dodelitvi skrbništva, zakon na strani ženske.

Glede tvojega primera. Prosim brez zamere, ne želim se vtikati v vajino odločitev, ampak moram povedati, da se mi nikoli ni zdelo ravno "pametno", da imajo otroci dva doma. Sploh če gre za tako kratek čas, pol meseca. Nekako se mi zdi, da zgubijo občutek za pravi dom, toplino, domačnost. So zmedeni, sploh če gre za mlajše otroke. Ampak ok, tako sta se sporazumno zmenila, tako je in zagotovo vam vsem tako najbolj odgovarja. Po mojem mnenju, ali po občutku, glede na napisano, bi mogoče res najprej poskusil dati vse od sebe, da ugotoviš v čem je problem?

Če drugače ne bo šlo, je edino kar je najbolj prav, če si kot razumem skrben in dober oče, da tak ostaneš še naprej. Resnica in iskrenost v tem primeru najbolj "palita". Tako pri otrocih, kot na socialni. Nekaj malega pa verjetno tudi pri bivši ženi.

Teško je karkoli več svetovati, napisati, ko imamo vendar samo tvojo zgodbo, ne pa tudi njene.

Pa srečno!

Moram dodat, da seveda prvi odstavek velja ob predpostavki, da sta oba starša v nekih normalnih okvirjih, torej, da ni vmes alkohola, zlorab ali kakšnih drugih kaznivih dejanj. To se mi je zdelo nekako samoumevno, zato se nisem niti spuščala v te druge.

Veliko odgovorov...naj povem, da deljeno skrbništvo sploh ni slaba rešitev. Bilo je sporazumno, tudi na željo otrok.In na mojo. Ker, če si z nekom veliko let pa se en starš otrok(a) odloči drugače ne pomeni da mora bit drug starš prikrajšan za to. Meni se zdi to da ti nekdo določa kdaj boš videl svojega otroka in kdaj ne poplnoma mimo. Bili smo normalna družina, ni bilo nasilja, ne alkohola, hodili na dopuste..skratka tako kot večina. Zato sem se odločil da ostanemo skupaj z otroki pa čeprav samo pol meseca. Odnosi z otroci se niso spremenili bistveno.
Da imajo otroci dva doma? Res ga imajo a bi ga imeli tudi če bi bili samo pri enem staršu! Otroci se hitro prilagodijo! Nimam občutka da bi jim bilo hudo.

JAz sem tudi za deljeno skrbništvo, če se le da.

Pogovor, pogovor...