Na vsak način si želim, da bi imeli pri naši hiši (oz. v našem stanovanju) še enega psa. Kot prvo zato, ker imam rada živali, kot drugo pa zato, da bo naši Avši delal družbo (družbo "njene vrste", ne samo našo, človeško).
Živali ima rad tudi moj dragi, vendar je mnenja, da sta dva psa v stanovanju preveč. Na noben način mu ne morem dopovedati, da imamo prostora dovolj, pa časa bo tudi kar nekaj (zdaj, ko bom jaz doma, torej za ukvarjanje z mladičkom).
In ker je meni vseeno, katero pasmo bi imeli, mojemu dragemu pa je najbolj všeč doberman (imel bi ga takoj, ko bi imeli - po njegovem mnenju- več prostora), sem ugotovila, da je edini način, da mladička kužka pripeljem v stanovanje ta (malce hinavsko, ampak vseeno dobronamerno), da kupim mladička dobermana in ga mojemu dragemu podarim za Miklavža (ali Božička ali Dedka Mraza, saj je vseeno).
Ne me obsojat za način... zanima me samo, če mi lahko katera od vas pove kaj več o tej pasmi, saj mi je navidezno zelo všeč, karakterno pa o njej ne vem nič, ker dobermana nisem še nikoli imela.
Hvala.

Joj, Kerensa, ne met mladicka istocasno z dojenckom  Meni se je mesalo z Luno .. vcasih res skor vec dela kot z otrokom

Naj bi bila to kar precej popadljiva pasma. Mi smo imeli dobermanko, a smo jo morali oddati, ker je bila zelo napadalna - celo do domačih, najbolj name. Enostavno ni prenašala mojega smeha. Sestrica iz istega legla pa je bila njeno totalno nasprotje.

Ima pa ga tudi moja soseda v bloku in sploh ne vemo zanj. Je čisto tiho in nikoli ni napadalen. Tudi moji otroci mu ne gredo na živce.

Mi je pa to eden najlepših psov, če že ne najlepši.

Jasna

Hja, Ribica, eni smo hiperaktivni...

Ne - res bi ga rada imela. Tudi, ko je bil Jan še dojenček, smo imeli psa mladička (žal ga zdaj ni več), pa ni bilo hujših problemov.

Mislim da bo tvoj pes dvojno ljubosumen , dojenček pa še nov pes. jaz bi najbrž počakala, da bi dojenček malo zrasel in šele potem nabavila še enega psa. Čaprav se meni osebno 2 v bloku zdita precej.

Kar se pasme tiče, moj fant je imel mešanca volčjaka in dobermana in je bil zelo prijazen in malce neumen. Moja teta ima dobermanko, prej so imeli tudi eno. Obe sta bili kar prijazni, prva pa precej ostra (policajski pes). tak pes mora bit pa obvezno šolan. Prva se je znala postavit zase, ta druga pa ne zna ugriznit in jo jagajo tudi mali kužki, da ne rečem, da jo je že ene parkrat staknila.

Jaz bi na tvojem mestu mogoče počakala do naslednjega miklavža, ali kakšnega zraven. odločila se boš pa itak sama.

nio mene sicer 2 psa v bloku ne motita, če nista lajajoče vrste (zarad sosedov) in ne prevelike pasme (zarad mene). ne vem dobrman se mi zdi prevelik za v stanovanje - moje mnenje.
drgač ga ima pa sosed in morm rečt da ni ravno prijazen kuža. tut domače je že pogrizu, mačkov vidt ne more, renči tut na vse mimoidoče, čez dan je na ograjenem vrtu pa so naredl stran od ceste šeeno ograjo tko da ne more do cestnih vrat na dvorišče ker noben prej mem ni upal, je skakal v vrata in renčal - no prej so mel clo dva - enmu se je zmešal k mu je neka kost - hrustanec začel rast v možgane pa so ga mogl dat preč k je res ratov nevarn.
drgač sem js mnenja da je ps tak k njegov lastnik tko da sem prepričana da je tut dobrman lahko prijazen ampak absolutno ga morš pa v šolo dat, to pa ne vem kako boš z malim dojenčkom, k more kr hitr začet v šolo hodit!

Evo odgovor iz prve roke. Mi imamo dobermana doma, Star je tri leta in 9 mesecev. Crkljivec da ga ni večjega, požeruh pa še večji. Domače mačke obožuje, sosedove bi pa najraje zadavil ko jih vidi . Potrebuje zelo veliko gibanja, ker drugače te bo psihično čisto izčrpal z njegovim cviljenjem in t.i. izsiljevanjem. Tudi 100 x te bo prišel z smrčkom ruknit, da ga pejt spustit ven. So kar občutljivi na mraz, tako da pozimi obvezno v stanovanju, pesjak odpade. Kar se tiče napadalnosti, je ni. Normalno pa je da pes zalaja, ko pride tujec na dvorišče. Itak že z velikostjo vzbuja strah.
Glede otrok, še ne vem kako se bo obnašal z domačimi, vedar od sestrične mulcev ne prenaša, ker ga morita do nezavesti. Nikoli ni nobenega od njiju ugriznil, vendar se jima umika, kadar pa tudi to ne zaleže, zarenči. Nikoli pa ga nismo pustili samega z njima.
Narejen ima osnovni izpit iz poslušnosti, tako da smo odpravili vlečenje na vrvici in da zna osnovne stvari (lezi, sedi, ob nogi)

Če se odločite za nakup dobermana, se dobro pozanimaj iz kakšnega legla bo pes. Ne kupuj živčnih psov, ker boš potem res imela probleme. Kar se tiče zdravja, imajo težave z kožo, vnetja ušes, vnetje pokostnice (ko rastejo). Naš je kastriran, ker je nerodovniški, pa ob enem smo agresivnost do psov odpravili.

Kar se pa tiče tiste famozne kosti ki raste v možgane...  Pravljica.

< Sporočilo je popravil Ashajt -- 16.11.2005 8:31:04 >

Ja, unega Larinega sosedovega tudi jaz poznam in mi je ful antipatičen. No, saj mi je lastnik tudi ...
Sicer pa dino to vem: večkrat se zgodi, da jim tista kost v lobanjo raste in postanejo popadljivi, menda ker imajo tako ozko lobanjo, tako stistnjeno ali nekaj takega. Pa meni se za v stanovanje zdi prevelik, sploh če že imate enega psa. Brez veze. Potem pa ju nikamor ne morete vzeti s seboj, če greste kam z avtom. Če je hiša, pes lahko počaka doma, na vrtu, ta čas, ko se kam gre. Če pe je pol dneva (poleg tiste polovice, ko smo  po službah) zaprt v stanovanju, pa se meni smili. In prav zato je meni fino, če je v stanovanju manjši pes. Ker ga povsod, kamor greš, lahko vzameš s seboj. Vsaj mi tako delamo.

Jaz mislim, da dva psa v stanovanju nista hud problem, tudi dojenček in mladič ne, ti pa priporočam, da tega ne poskusiš z mladim dobermanom.
On te hoče popolnoma zase in če hočeš imeti uredu dobermana ( ki je - moje skromno mnenje - eden najlepših in najinteligentnejših ), si vzemi 2 leti časa samo zanj. Sploh moški mladički potrebujejo veliko nežnosti, crklanja. In vzamejo veliko energije. Šolanje je pa obvezno, že z mladičkom moraš začeti!
In pri dobermanu je zelo pomembno, da dobiš mladiča iz dobrega legla ( v Slo 2 dobra vzreditelja ), zaradi uravnoteženega značaja, da ne bo težav z napadalnostjo.

Jaz sem zelo za to, da imajo otroke in pse tisti, ki so se jim pripravljeni max. posvetiti ( sicer oboji zrastejo v nemogoče primerke svoje vrste ).

Pa lepo pozdravljeni.






_____________________________

Ne sam jamrat, naredi kaj!

Kerensa, ne vem, če je pametna odločitev, da si zdaj nabaviš psa. Ko sem jaz marca rodila in smo čez en mesec dobili mladička, ni bilo prav nič lahko. Tamala je zahtevala svoje, pes pa tudi. In je bilo prekleto težko. Sem mislila, da bo bolj easy, pa sem se krepko zmotila. Ampak smo preživeli .
Drugače pa se dobro pozanimaj o karakterju pasme. Kontaktiraj vzreditelje, pa ne samo v SLO, tudi v tujini. Mislim, da se cene ne morejo veliko razlikovati. Malo pobraskaj po netu.
Sama nimam izkušenj z dobermani, zato ti tukaj ne morem svetovati.
Glede ljubosumnosti o kateri piše Lunca1: če je tvoja Avša dobro socializirana, mislim, da ne bi smelo biti ljubosumnosti. se pa moraš zavedati, da ji boš morala posvečati enako (ali morda celo več) mero pozornosti kot sedaj. Se pravi boš zeeelooo zaposlena: ukvarjati se boš morala z Avšo, da ne pride do ljubosumnosti, ukvarjati se boš morala z dojenčkom, ukvarjati se boš morala s sinom, in ukvarjati se boš morala z mladičkom in ukvarjati se boš morala z možem. Pa ne pozabi, da ima dan samo 24 ur .

Splišni ... 1000x premleta zadeva. Ne dobermanu ne nobeni drugi pasmi NE raste nobena kost v lobanjo. To je čisti lari-fari.


_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam

Mislim, da si malo že ven iz tega in si pozabila, kako naporno je imeti pri hiši novorojenčka.
Hudo bo zate, še huje pa za psa, ki ga že imaš doma. Poleg tega mladiček potrebuje vso tvojo pozornost, da se navadi na nov dom, novorojenček pa jo potrebuje še bolj. Po moje bi to bila napaka. Sama pa se odloči.

Soseda je imela dobermanko in je bila pravi družinski pes. Res je bila srčkana, ker je imela pristrižen rep, ušesa pa dol (ne pristrižena). Razen sosedovih kur in poštarja je imela rada vse. Ko so jo dali stran, so vsi jokali kot bi umrl človek. Res neverjeten pes.

_____________________________

Naj bo vsak dan zase lep. Posrbite za to!

NAPAKA!!!!

In ne samo da si pozabila kako je imet novorojenčka, pomoje si pozabila tudi kako je imet mladička. In res se mi zdi popolnoma noro, da v tvojih situaciji nabaviš še mladička in to celo dobermana!!!!
Res je, da je kuža fantastičen, ampak le na pogled! Tu pa se zame in za moj način življenja žal že konča. Poglej: meni je moj bivši popolnoma z istim razlogom prpelu domov dobermana (ker sem mu večkrat omenila, da mi je všeč), nisva se pa nikoli pogovorjala da ga bova imela!!! Naredu je popolnoma isto kot ti in ga enostavno prpelu domov brez moje vednosti. Sevede je potem vse ostalo na meni. To nikakor ni bil kuža zame. Če mene vprašaš je to kuža, ki rabi še 100% večjo pozornost in posvečanje, kot vsi ostali. Rabi veliko prostora in gibanja. Rabi najmanj tri sprehode dnevno in sploh ni važno kakšno je vreme in ne sme bit nobenega izgovora!!! Ker kot je predhodnica rekla, ti bo drugače težil sto na uro in sčasoma ti bo šel že na živce. In glede na to, da kuža ni za en teden, kako ga boš recimo 10 let vozila vsak dan 3x na dan na sprehod?? Ker ga boš mogla, če se ti bo dalo al pa ne. In koliko ti bo pri tem stal ob strani mož?? Pri dobermanu moraš resnično začet z vzgojo in šolanjem že od malih nog, ker če se ne ukvarjaš z njim, mu bo postalo dolgčas, zgrizel ti bo vse kar bo najdel, skakal bo po tebi, ne bo te sputil iz svojih oči in kar je najhuje, lahko postane celo agresiven. Tak kuža če mene vprašaš, mora bit scrkljan u nulo, poleg tega pa seveda šolan, ampak ta šolan pomeni to, da resnično takoj brez odlašanja stori, kar zahteva ukaz. Za take pse pravijo da je najboljša moška roka oz. moški glas, ker smo ženske baje čist premile za njihov temperament. Že od samega začetka morajo vedet kdo je njihov eden in edini gospodar in njega 100% ubogat. Za moje pojme je to torej kuža, ki definitvno ne spada nekam v družino, sploh pa ne mlado. Si sploh ne predstavljam kako bo, če mu bo šu otroški jok na živce al pa kričanje!? Groza. In ker si ljubiteljica živali, ti ga bo itak težko dat stran. To je kuža, ki rabi enega in edinega gospodarja, ki se bo z njim brezpogojno ukvarju in zame doberman spada bolj h kakšnemu... kaj pa vem, najbolj itak k policajem ali carinikom... To so psi čuvaji, ki nikakor ne spadajo v stanovanje oz. mu je treba omogočat čimveč gibanja na prostem.. Matr se mi zdi da se že ponavljam.

se nadaljuje...

...nadaljevanje...

Vem da sem se že razpisala, ampak hočem ti napisat še, ker ti želim vse dobro in nočem da se narobe odločiš. Kar se zame definitvno boš, če boš storila to kar praviš.
Torej kakšen je kuža sem ti že napisala in poleg vsega tega je tudi zdravstveno zelo občutljiv. Za vse njihove hibe čisto točno sedaj ne vem, lahko pa ti povem, da je moj zaradi zdravja umrl.
In še nekaj je: ne odločaj se za dobermana brez rodovnika!!!! Vse preveč je križanih pasem in pride še do večjih problemov, ki jih dobijo že ob rojstvu in jih takoj ni mogoče opazit. Jaz sem dobila nerodovniškega in je imel zaraščena pljuča in srce. Zaradi tega ni mogel normalno dihat in sčasoma se mu je v pljučih nabirala voda. Pri enem letu jo je imel že toliko, da tudi ležat ni mogel več. Stal je v stoje in takrat smo ga pač bli primorani uspavat. Operacija pa bi bila neuspešna - to smo ugotovili že na začetku.
Da ne bom več dolgovezla. Velja eno in edino pravilo za vsakega psa:

NE KUPUJ PASJIH LJUBLJENČKOV PO LEPOTI!!!! Vsak kuža ima svoj značaj in svoj temperament in svoj način življenja, kot tudi vsaka družina. In pasma katero si človek izbere MORA USTREZAT VSEM ČLOVEŠKIM LASTNOSTIM oz. NAČINU ŽIVLJENJA!!!!

Če te bo še karkoli zanimalo, ti lahko brez problema svetujem ali pomagam.
Upam, da se boš odločila pravilno.

Aja pa še to za finiš: jaz sem živela v hiši in je bil kuža lahko tudi spuščen, 3x na dan sem ga peljala na dooooolg sprehod (od 5-10 km - vsak sprehod), pa mu je še bilo premalo.

ups napaka - spal je v stoje

in tuki še link o njegovem karakterju:
http://www.mojpes.net/modules/pasme/index.php?id=29

Baguska vse kar si napisala je res . Vsekakor ni pes za stanovanje, rabi hišo z velikim ograjenim vrtom. Res je da so prečudoviti psi, inteligentni....
Moj pes je ostal pri starših, ker sem se jaz preselila v stanovanje in vem da bi bil nesrečen v stanovanju. Najbolje se počuti ob ljudeh, vedno se nekam stiska in kaže svojo navezanost. Vsak dan sproti ko pridemo domov nam prinese copat, al pa njegovo deko, tudi umazan štumf v zahvalo, da smo prišli domov iz službe.
Mojo mami ne upošteva nič, ker ve, da mu bo zmeraj popustila. Kar se mene tiče, ve da se z mano ni za hecat, pa tudi očeta upošteva.

Dobro premisli glede te pasme, ker je res kar zahtevna. Če želiš lahko pogledaš moje fotke našega lepotca. So v albumu, geslo posredujem na željo.

Joj, Kerensa, nikar!!!!

Se pridružujem predhodnicam, sploh Baguski. Osebno s to pasmo psov nimam osebnih izkušenj, vem pa, da je to zelo zahteven pes.
Ne vem, koliko imaš izkušenj z mladički, glede na to da ste Avšo vzeli iz azila, ampak povem ti, da je pasji mladiček še en otrok. Pri dveh mesecih, kolikor je ponavadi mladič star, ko ga vzameš iz legla, mora imeti še 5-6 obrokov dnevno, ki naj bi bili časovno enekomerno razporejeni, od tega 1-2 mlečna obroka. Kako boš to zmogla, saj boš imela ob sebi novorojenčka, ki bo zahteval enako????!!!! Poleg tega, ga boš morala navajati na čistočo, kar pomeni, da ga boš mogla na cca 2 uri voziti ven, ali pa vsaj nujno po vsakem obroku.  In takrat bo zima! Kljub temu, da ste v pritličju, je to zelo naporno. In ob sebi boš imela novorojenčka, ki bo BTW lahko še zelo naporen ali pa prehlajen ... ej, nikoli ne veš. A ga boš s sabo vlačila ven v sneg in na - 5*C???!!!
In kdo bo z njim hodil v pasjo šolo, ki je pri teh psih nujna??? Partner? Ne, tega mu ne moreš in ne smeš naprtiti, vsaj ne brez njegovega privoljenja, torej strinjanja s tem, ali psa sploh vzeti. Misliš, da se mu bo po službi, novorojenčku, in še enemu otroku, ki ga tudi potrebuje, v snegu in mrazu in temi ljubilo 2x tedensko skakati s psom okoli.
Ne vem, no. Jaz se ne bi šla tega, res ne. Ker boste trpeli vsi - od tebe, otrok, moža, Avše, do morebitnega dobrmančka.

< Sporočilo je popravil nejcko -- 16.11.2005 14:38:48 >

tanaja sej sm se popravla  hehe je pa dobr slišat priznam  ampak v tistem navalu, ko sm ji hitela pisat odgovor, sem verjetno nardila še kakšno tipkarsko napako  vse samo zato, da nebi nardila napake in me prehitela z nakupom hihi

še enkrat kerensa: vsak kužek je živo bitje, kar sem prepričana da tudi dobro sama veš in si zasluži, da se vsi člani družine strinjajo z njegovim prihodom - to je zame tko, kot da bi za novo leto domov prinesla dojenčka in prej sploh nebi nobenmu povedala o njem pa dobro veš, da se morajo o tem vsi strinjati in si tudi kaj splanirati, se na to pripraviti, razdeliti naloge itn. ja, doberman pa je res še bolj zahteven kuža kot ostali in definitvno si kaj tacga ne zasluži, ker je kuža, ki je potreben organizacije in dobrega gospodarja, kot sem že parkrat povedala.

Hudiča, babe, kako ste se mi razpisale...

No, hvala za nasvete vsem, pa tudi za mnenja glede psa in moje želje oz. bodoče odločitve, pozitivne in negativne...

Dejstvo je, da je doberman pes oz. pasma, ki je mojemu dragemu najbolj všeč (po videzu)in bi (bo)ga imel takoj, ko bi (bomo) imeli več prostora. OK, to je njegovo mnenje - po mojem imamo prostora tudi v stanovanju dovolj. On sicer pravi, da noben pes, ne doberman ne kakšen drug, ni za v stanovanje, ampak samo za v hišo oz. pred hišo. Tako je bil pač vzgojen, ne glede na polovico sveta, ki ima pse v stanovanjih v blokih.

Da je z mladičkom delo, je logično. To vem jaz (mladička sem že imela, pred Avšo) in to ve moj dragi. In nobenemu od naju se ne bi bilo z njim težko ukvarjati, ne glede na vse ostale obveznosti, ker sva oba ljubitelja živali (le s to razliko, da on v stanovanju ne prenese pasjih dlak - zato tudi mnenje, da je pes za pred hišo).

Če bi (bom) kupovala dobermana, se absolutno strinjam, da kupim rodovniškega in iz preverjenega legla, torej od zaupanja vrednega vzreditelja. kakšne so cene, sicer ne vem, v vsakem primeru pa bi bil doberman darilo za mojega dragega in cena niti ni tako zelo pomembna.

Bom se pa zagotovo, v lastno dobro, prej dobro prepričala (po diplomatski poti), kako bi izgledalo, če dobi dobermana za darilo. Tukaj in zdaj, torej v stanovanju in ne v hiši. Sama sebi pa tudi ne mislim jame kopat, seveda.

Ne vem zakaj mam občutk da sm govorila steni 

Kerensa, dokler se ne boš naučila drekov pobirat, si sploh ne kupuj drucga psa!!!!

Kerensa, ko sem jaz psa pripeljala k hiši je bil star 2 meseca. Dojenček. Ponoči se je miljonkrat zbudil in hotel lulat. Po enem mesecu sem že bila kot mesečnik, totalno neprespana. Na koncu se me je usmilil oče in zjutraj psa vzel k sebi. Kuža je bil na tleh na deki, jokal kot milo dete, ker mene ni bilo zraven ob psu pa oče isto na tleh in ga je tolažil.A si predstavljaš to situacijo. Jaz sem bila seveda v postelji, ker nisem mogla niti gledati več.
Vbistvu sem imela krajšo predpripravo kako je imeti dojenčka.

Popolnoma isto je blo pr men. Očitno so dobermančki tud kot dojenčki še bolj občutljivi.

Ampak ej, sploh je nima smisla več prepričevat, ker bo ženska itak nardila po svoje.

Jst sam pravm: BOGI KUŽA.

Še dobro, da ima vsak pravico do svojega mnenja. Da ni še to kaznivo...