Torej zadeva je taka:
Poznam eno gospo, ki živi blizu Železnikov in sem ji rekla, če pozna koga, ki je bil prizadet, naj mi pove, ker bi rada pomagala. No, ona je kontaktirala eno drugo gospo in ta mi je dala dve številki. Od enega gospoda in od ene mamice.
Pokličem gospoda, se zmeniva, da lahko pripeljem cunje od tasta in to je to.
Pokličem drugo številko in ta je bila kot neznana. Pokličem tisto gospo, ki je dala številko in ji obrazložim zadevo. Ona mi da eno drugo številko "kao" sestro ali nekaj podobnega od te mamice. Kličem njeno "sestro" in tu se začne zadeva meni delovati čudno. Pogovarjam se s to sestro in jo sprašujem malo o njej in o sestri. Mi pove, da sama živi v bloku, sestri pa je odneslo dva avta in uničeno ima celo hišo. Dobro. Vprašam kaj rabijo, pravi, da v bistvu nič takega, da pa je sama imela poplavo v stanovanju in ima uničeno sedežno. Jaz ji rečem, kaj nakažem denar? Dajte mi številko računa. In sem ji obljubila 100€.
Popoldne gremo mi v Železnike, peljemo cunje tistemu gospodu. Izgleda grozno, a sem vesela, da sem lahko pomagala. Gremo pogledat še kje živi ta sestra. No, tu je pa zdaj problem. Blok je visoko gor v hrib in jaz sem začela dvomit, da ta "sestra" resnično rabi pomoč. Nikjer nobenih sledi o kaki vodi. Potem sem razmišljala. Če je imela tu kaj poplavljeno, ni bilo več kot nekaj cm vode. Toliko škode imaš lahko, če ti samo pralni stroj spusti in zalije stanovanje.
Kaj zdaj? Obljubila sem ji toliko denarja. A ne bi rada, da bi se nekdo okoriščal, drugi, ki pa resnično rabijo, pa ne bi dobili.
Naj nakažem toliko denarja in upam, da bo prava oseba dobila denar (recimo, da bo nekaj dala še sestri) ali ne? Ma me razjeda. Prav želodec me boli od premišljevanja. Ali izpolnim obljubo in me opeharijo ali ne izpolnim obljube in najdem koga drugega?
Naj povem, da sama nimam veliko. Ko sem rodila, sem tudi jaz dobila večino cunj za otroka podarjenih. Bila sem študentka in brezposelna. Zelo sem hvaležna vsem, ki so mi pomagali in vem kako je, ko si na minimalcu. Čeprav imava trenutno oba službi, še vedno nimava nevemkako veliko. Lahko rečem, da dostojno živimo. Želim pomagat, želim vrnit tisto, kar so nama pomagali. Ne želim pa, da bi se kdo okoriščal na račun drugih.
Kaj naj???
Celo noč ne bom mogla spat.

Jaz ji ne bi nakazala. Jih je se polno, ki so potrebni pomoci, tako da .. ali pa bi se na lastne oci prepricala, da bi vsaj vedela, kam gre moj denar, ker 100€ ni malo ..

Saj to je. Jaz sem bila pred njihovim blokom in ni izgledalo prizadeto. Noter pa nisem stopila. Torej ne morem 100% trdit, da ne rabi.

Tudi jaz mislim, da ne bi nakazala. Pomoje bi me potem še bolj razžiralo. Raje bi poiskala nekoga, za katerega bi bila 100%, da res potrebuje pomoč.

Sedežna ni nujna zadeva. Jaz ji nebi nakazala. Sori.
Je bilo ogromno ljudi ki so res vse izgubili. Raje njim nakaži. Za pralni stroj, štedilnik ipd. ne pa za sedežno

Ti povem našo zgodbo.

Oči je prejšnji teden začel prodajat avto, Vitaro, to je manjši terenec. Bil je res vreden ogleda, z malo km, glede na leta avta, to je 12 let.
So klicali in eni in drugi, potem pa še eden gospod iz Davč, to je prizadeto naselje od poplave. Še prej se je ta gospod pogovarjal z mojim fantov, ker je bil prva kontaktna oseba. Če ni mogel z dogovori zaradi službe, je dal od očeta tel. št.

Že ko je govoril fantu kako so prizadeti, pa da avto nujno potrebujejo, ker so njihove ceste katastrofalne, ker v zimskem času ne bodo mogli z navadnim avtom čez gozdne ceste, je fant rekel, da ve kako imajo tam, ker je šel preko gasilcev pomagat čistiti struge in ostale zadeve prejšnjo nedeljo. In še ostale stvari mu je govoril, da ga razume...

No, pa je rekel, da bo še poklical in je res še enkrat, pa mu je fant rekel, da cena bo šla za avto max. 500 € nižje. Ampak samo zaradi njega.
Potem kliče očeta čez 2 dni in mu spet nalaga eno in isto. a da ima 5 otrok, pa zj. v šolo, vrtec, oni v službo in njihove gozdne poti ne bodo znesle. Pa je prosil, če lahko avto prišpara za ogled, pa da bi ta teden prinesel 1000€, ostalo drugi teden. pa je rekel oči, da on hoče denar takoj cel, ker avto kar naprej hodijo gledat in sae zanj pač zanimajo, ker je bil res vreden ogleda.
Potem sta konekako končala pogovor,ko mu je oči rekel, da on ga ni dobil zastonj in ga tud ne prodaja zastonj, ker je nekaj pa le vreden.

Drugi dan, včeraj, so čisto nepričakovano prišli kupci na blef, srečali so se celo v Postojni, ne pri nas doma. In so ga takoj kupili, brez oklevanja.
Zvečer spet kliče ta možak iz Davč in pove, da bi morda kakor danes prišli pogledat in prinesli nekaj denarja in spet isto nakladanje.....

Potem pa mu je oči rekel, da on ni Karitas,ker svoj znesek je Železnikom že prispeval pa da avto je prodan in se mu zahvalil za pozanimanje. Povedal je, da je avto prodan, da mu je žal, da ga ni mogel kupiti on, ampak tako pač je. In sta končala pogovor, z lepimi zahvalami in željami.

In potem sva se z očetom pogovarjala razno razne stvari, nazadnje sva gledala na pop tv, kako že prihaja tam do zlorab pri podeljevanju hrane in oblačil in potem zaključila s sklepnimi besedami, da pač tako je. Če bi bilo to 1 mesec nazaj in bi klical za avto kakšen drugačen "revež", bi ga na drugačen način stisnilo pri srcu. In nekako nikoli ne bomo vedeli, mogoče nas je pa nekdo hotel pretentati na račun tapravih "revežev". In sva oba zelo zelo dobro spala.

Važen je namen in zaradi tega bolje spim, čeprav malo me pa le drži nazaj tista beseda ZAKAJ!

Najbolj me boli to, ker sem obljubila. Jaz pa, ko nekaj obljubim, potem to moram izpolnit. Ne maram tega zdaj JA naslednji trenutek NE. Mater sem smotana...  To me večkrat tepe po glavi. Ker sem preveč naivna.

Jst bi mal zgodovino na POP-u pregledala in poiskala tist prispevek iz Preverjeno ko so opisovali družini ki sta izgubili čisto vse in se direktno obrnla na njih.Še vedno pa lahko prispevaš na kako od trr številk,samo vprašanje je kateri "revež" bo dobil tisti denar.

Ves kaj, ce bi imela zenska cisto vest, bi te povabila, da prides tja in sama vidis.

Midva sva prek podarimo.si podarjala ene cicibanove copatke, ker  jih nihce ni hotel in je pisala ena zenska iz Kopra. In sva se ful razpisali ze prek mailov in zadnjic smo sli tudi k njima na obisk in naslednji vikend se spet vidimo. In sva ji podarila se dve majcki od tamalega od fanta, pa se ene dezne skorenjcke in se ene copatke, ker veva, h komu gre. In ker veva, da zenska ne sedi samo doma in caka, od kje bo kaj padlo in kaj bo lahko rabljenega ugodno dobila, ampak stalno isce poti, da bi sebi in svoji hcerki omogocila cimlepse zivljenje, no, predvsem hcerki.

Hvala vsem za odgovore. Sem se kar malo pomirila od skrbi.
Malo je manjkalo, pa bi mojim hujšaricam spet jokala, da sem se zajedla.