Jaz pa samo še jokam in imam bedne izpade. Počutim se obupno, vse me boli, še za sprehode nisem več. Obvezno mora eden z menoj, da lovi ta malega, ki je nabit z energijo, na avto pa tudi lahko že kar pozabim, razen kratke vožnje v dolino, kar pa je dalj, pa me vse veže in boli - za popi..... Že dvakrat sem mislila, da gremo rodit, sem imela prave popadke, pa so se k sreči pomirili. Zredila se niti nisem veliko - približno 5 kg s tistim vred, kar sem shujšala na začetku, tako da sem v bistvu pridobila samo 1,5 kg. Ponoči že dva dni ne spim. Danes je bil moj bogi - sem se spravila nanj, ker mi skozi svojo mamico ponuja za pomoč, pa se ne morem nanjo prav čisto nič zanest, ker ni popolnoma nič gospodinjski tip. K sreči sta dekleti tako veliki, da mi ful pomagata, samo sedaj pa sta v šoli. Moj pa ima drugo delo, da ga ne morem skozi moriti. Jaz pa dela, da se sploh ne vidim ven, niti ne vem kje začeti. En dan bo ptreba na podstrešno po oblačila za ta mickanega, pa za večjega moram jesenska oblačila dati dol in vse preprati, ker stojijo na podstrešni že 10 let in so se že navzela vonja.
Danes imam slab dan. Moram malo pojamrat, zato mi ne zamerite, upam, ad bo čez dan boljše. Že eno uro se psihično pripravljam, da grem peglat, no kot vidite, mi še ni uspelo, ker visim tu gori.

Sedaj pa dosti jamranja v tem lepem dnevu, saj bo kmalu bolje, mislim, da še prej, kot je pričakovano, vsaj glede na to, da se mi je že ful spustil dol.

Pozdravček od zadnje čase zatežene babe.