Jaz delam v vrtcu in vsak dan opazujem razlicno stare predsolske otroke-o tem in podobnih testih imam mnogo pomislekov!
Niso vsi otroci primerni za kalupno ocenjevanje v predsolskem obdobju (in govorim o inteligentnih otrocih, ki ne potrebujejo posebnih programov v vrtcu in soli, za kasnejse funkcioniranje in zivljenje!)
To kar nekateri strokovnjaki imenujejo z izrazom-razvojni zaostanek- je lahko za marsikaterega otroka, njegov lasten, normalen, nevsiljen razvoj.
Verjamem v to, da ima marsikateri strokovnjak povsem dobre namene in da se najpametnejsi med njimi, zelo dobro zavedajo, da vsega ne vedo in ne zmorejo dognati (to kar vemo je kapljica in to cesar ne, je morje...), vendar opazam, da je vse prevec takih, ki so (nekredibilno) zaverovani v svoj prav (pogosto po 15ih minutah ogledovanja nekega otroka). In to zadnje, je nefer do otrok in njihovih starsev!!!
Imela sem ze mnogo popolnoma sesutih pogovorov z mamami, ker so se sramovale, da ne znajo odvaditi dvoletnika steklenicke (s cucljem), pa se sprasujem ZAKAJ taki pritiski, ko pa vsak inteligenten otrok-slej ko prej-pristane na pitje iz kozarca!
Poleg tega imam v skupini 5 letnikov, najmanj dva (ce ne vec) otroka, ki na neznancev ukaz, ne bi niti pisknila v odgovor. Pa gre za inteligentna, razigrana, motoricno zelo sposobna, zadovoljna, v vrtcevsko skupino dobro vkljucena otroka. Kako lahko (kredibilno) potem napises kakrsnokoli oceno triletniku (se posebej takemu, ki pac ne sodeluje pri testu)?
Verjamem, da obstajajo tudi pravilni razlogi za strah in iskrena zelja pomagati otrokom in starsem, vendar so testiranja predsolskih otrok, nevaren teritorij in je treba zelo paziti, da ne ustvarjamo negativnega pritiska na otroke in njihove domace. Spomnimo se samo na razvpitega in priljubljenega Alberta Einsteina- bi on naredil test?
Pripis- imam popolnoma nov racunalnik, ne zamerite crk brez stresic in drugih nepravilnosti (sele spoznavam tipkovnico, je malo drugacna ).