Mene pa zanima, kako gledate starši otrok, ki hodijo v šolo na to, da se mi zdi da od 3 al 4 razreda dalje delijo učence v 3 skupine, tisti, ki majo slabe ocene, pa tisti nekje vmes in tiste z odličnimi ocenami, me je skoraj na rit vrglo ko mi je zadnjič kolegica to povedala, da je to čist noirmalno v šolah.
Jaz pa mislim, da z tem kršijo otrokove pravice-saj to je pač samo moje mnenje, ampak zakaj se ne bi poskušal še tisti z dvojko kaj naučit od onega ko ma petke ali štirke,..Res me žalosti da tako delijo otroke in so takoj zapostavljeni.
Baje da pravijo da je to zato, da otroci ne dosegajo učnega načrta, ampak ko sem jaz hodila v šolo,...nevem no, ME ZANIMA VAŠE MNENJE

lp

Če sem jaz prav razumela, je delitev učencev po nivojih. Se pravi, tisti, ki je npr. pri matematiki odličen, bo obiskoval pouk v najvišjem nivoju, srednji na srednjem in tisti, ki jim matematika ne gre na najnižjem. To se mi zaenkrat zdi O.k. (kaj bom dejansko mislilia  o tem drugo leto, ko bomo imeli četrtošolca pa ne vem), ker tisti, ki mu matematika ne gre, velikokrat ne more slediti pouku tako kot tisti drugi in tako odnese od predmeta bore malo, posledično ima slabe ocene in odpor do predmeta.  Pouk na ustreznem nivoju, pa mu omogoča spremljanje pouka v skladu z njegovimi sposobnostmi in tako je manj stresa za učenca samega.
Jaz bi bila zelo vesela, če bi v mojih časih šolanja bili ti nivoji, ker mi matematika ni nikoli dobro šla in sem imela hud odpor. In ni rečeno, če je pri enem predmetu na najnižjem nivoju, da je potem pri vseh predmetih tako. Jaz bi naprimer imela matematiko na najnižjem nivoju, angleščino pa na najvišjem.  Tako je moje mnenje, bi pa bilo zanimivo slišati še kako učiteljico, kaj si misli o tem in kake so resnične izkušnje.

LP

Nivojski pouk se prakticira že kar nekaj časa in ima po moje dobre in slabe strani. Učenci so razdeljeni pri predmetu slo, ma in tja in še to ne pri vseh urah v tednu. Tako tisti slabši dobijo bolj razumljivo razlago pa tudi več individualne pomoči učitelja, ker so skupine v 1. nivoju po mojih izkušnjah manj številčne. tisti v 3. nivoju pa so lahko tako deležni bolj poglobljene dodatne razlage.
Res pa je, da mi ni tako všeč, ker je v takih primerih razred razbit in nekateri ostanejo pri uri brez sošolcev, ki so jih vajeni, kar pa je lahko za tiste bolj zaprte in sramežljive problem. Pa tudi "predalčkanje" mi ni preveč pri srcu.
Skupine pa se oblikujejo po željah staršev in učencev in uspeh ni edino merilo. Na šoli, kjer sem bila zaposlena se je stvar kar obnesla.

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

kako je z ocenami pri nivojskem pouku? a učenec z nižjega nivoja lahko dobi odlično oceno?

< Sporočilo je popravil mika -- 17.1.2007 14:07:11 >

KOlikor je meni znan nivojski pouk učenec iz najnižjega nivoja ne more dobiti odlične ocene, ampak je ima za svoj nivo dobre ocene, ga premestijo v višji nivo.
Meni se to ne zdi nič slabega. Kar se pa tega tiče, ko je ena napisala, da v naših časih ni bilo tako in smo se lahko kaj naučili drug od drugega..... Hja, marsikaj je bilo drugače v naših časih.  Spomnim se dodatnega pouka (za nadarjene) in dopolnilnega s tistimi, ki so imeli več težav. Vse to je bilo brezplačno, smo bili pač dalj časa v šoli. Si ne predstavljam, da bi zdaj kar tako ponujali otrokom možnost prejemanja dodatnega znanja, če tega v programu prehitro in preenostavno prežvečijo (torej se med poukom njihovih sposobnosti ne spodbuja), pa da bi kdo nudil kaj veliko pomoči tistih, za katere je program pretežek in potem od pouka odnesejo še manj, kot bi lahko, ker je prezahtevno. Na ta način lahko pomagajo obojim, se pa strinjam, da ima vsako tako predalčkanje tudi slabe strani. Neobjektivnost učiteljev in pa tudi forsiranje s strani staršev, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da otrok morda obvlada angleščino, da pa nikoli ne bo matematični genij in potem silijo otroke na vseh področjih, da morajo biti najbolši.

Dopolnilni in dodatni pouk še zmeraj obstajata na vseh šolah in še zmeraj brezplačno.  Slaba stran diferenciacije je v tem, da pri otrokih povzročajo travme. Otroci v najslabši skupini se počutijo majn vredne in za postavljene, v višjih so v večnem strahu, da bodo padli v nižjega. V najslabši skupini je najvišja možna ocena 3. Tisti sicer sposobni a bolj lene sorte4 pa se najraje odločijo za drugo skupino, ke r se jim tam ni treba kaj dosti trudit.

_____________________________

Počni kar ti je volja, le poskrbi , da s svojimi dejanji ne prizadaneš drugih

Temu pravijo zdaj fleksibilna diferenciacija. Učenci se razdelijo v 2 skupini, celo pouk imajo v 2 razredih. Pri nas so že začeli-4.razred. Naša učiteljica, ki je tik pred penzijo pravi, da je ta sistem odličen. Naj bi bil bolj efekten tako za tiste, ki se dolgočasijo-ker prehitevajo- in tiste, ki so počasnejši v razumevanju. S tem se ne motijo med sabo in lahko efektivno izpopolnjujejo svoja znanja in sposobnosti.
Preizkusi znanja so enaki za vse učence. Tako da so otroci enako ocenjevani. Menijo, da učenec iz "slabše" skupine lažje piše dobro, če je prepričan v svoje sposobnosti, ker je bil pravilno spodbujan. In, jasno površni "odličnjaki" brez problema dobijo cvek . 

Mislim, da ni slab tak sistem. Saj, navsezadnje smo mi točno vedeli, kdo ga v šoli biksa in komu gre dobro.



_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Samo še to- da ne bom izpadla kot nek hud zagovornik diferenciacije otrok. Moja hči je po uspehu popolnoma povprečen učenec, trenutno je padla v dodatni pouk matematike, kljub dejstvu, da nima niti ene petice. Pri preizkusih namreč vedno brez napake reši težje naloge, pri osnovnih pa dela napake.
Jaz sem bila pri matematiki totalna nula in me je bilo vedno sram, ker so me sošolci spraševali-kako, da tega ne razumem, zato si mislim, da bi mi bilo lažje v slabši skupini, kjer bi imela mir. LP

_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!