Mamice in očki, ali pa kakšna babica ... mene res zanima, kako poteka dan z dvojčki, trojčki ... dojenčki.

Ali bi mi znal kdo predstaviti tak dan?
Ali mora res en čakati, da pride na vrsto? Upam, da se ne sliši grdo, ne vem kako bi se izrazila. Ali pa res manj jokajo, pa kopanje? In hranjenje?? Joj in uspavanje ... ali lahko spita v eni posteljici? Ali zbudita drug drugega z jokom? In recimo, ko greš na sprehod ... najprej enega prineseš in greš še po drugega? Ne, to ne gre. Kako?

Moraš biti predvsem iznajdljiv in dober organizator, si mislim. No, vem pa, da mamice zmorejo nemogoče, še posebej, če imajo pomoč.

Mislim si, da je veliko dela, bi pa mogoče kdo kaj napisal, ki tudi pozna situacijo?

Res bi bila vesela! Hvala!

Lep pozdravček, Ezi :racka:

Dobro vprasanje Ezi...ker imamo pri nas zelo napornega otrocka in ce bi imeli dva Maja bi mi kaj kmalu zmanjkalo energije :)


Me pa ful zanima, kako se zoorganizirate mame dvojckov ali trojckov...in se posebi...kako dojite?

Pravih izkušenj z dvojčki nimam, ima pa jih moja sestrična. S pomočjo starih staršev in moža ji je kar uspevalo. Najprej je poskušala podojiti enega, nato še drugega. Ker ni imela dovolj mleka je tako morala dodajati dodatek. Pri tem je vedno potrbovala pomoč. Ko je prvega podojila in ker to ni bilo dovolj je moral mož nadaljevati s hranjenjem po flaški(seveda te ugodnosti so samo na začetku).
Pri uvajanju goste hrane sta sedela vsak v svojem stolčku, tako, da jih je hranila hkrati - vsak eno žličko.

Problem je lahko tudi pri zbujanju. Ko začne prvi jokat ponavadi prebudi še drugega. Poskušaš jokajočega cim hitreje odnesti v drug prostor, seveda če že ni prepozno.

No pa, da ne bom preveč strašila, dvojčki imajo tudi svoje prednosti.

Pri igranju opazujejo drug drugega, so zelo navezani, pravi mali srčki.

Mislim, da ko naštudiraš sistem, kar gre.

Več podrobnost bi morala opisti moja sestrična. Njena korenjaka sta sedaj stara 2,5 leti.

Lp, Alina

Moja prijateljica ima trojčke - tri fante.

Naporno? Hmmm... Kaj pa moreš? Na koncu ti pa itak poplačajo - z nasmehom,,poljubom, objemom,... z iskricami v očeh.

V glavnem sta bila z možem sama za tamale. Čez dan jima je sicer pomagala ena punca, vendar ona je bila samo do treh - potem sta se pa z možem morala sama znajti. Včasih je bilo težko, včasih pa prav fino. Sicer so se s časom navadili na njihov ritem, hranjenje,cartanje...., da mami ne more imeti vseh treh naenkrat pri sebi (pri dveh še to gre) so kar hitro pogruntali. Fantki so sedaj zelo samostojni, poslušni (no to jim včasih ne uspeva),...., v glavnem otročki, na katere je moja prijateljica lahko zelo ponosna!!!

sedaj so že osnovnošolci,...., včasih mi je kar hudo, ko pomislim kako morajo delati naloge, pisati spise, zgodbice,...... a veste, da je morala prijateljica imeti vedno tri ideje za spis; tri različne!!! že za enega je problem, kaj pa za tri???

in ko je morala z vsakim napisati obnovo od knjige (seveda ne enako),.......jaooooo

Drugače so pa zelo vsi trije zelo inteligentni, zdravi fantje!!!

Lp, Tada

kako poteka dan z dvojčki? Včasih zelo naporno,včasih malo manj.Si pa na razpolago 25 ur na dan.:zmeden:
Včasih res ne vem kje se me drži glava.
Moja junaka imata zdaj 4.5m in smo nekako že ujeli ritem,čeprav se zgodi da se nam na momente vse poruši.Najhujše je ko sta oba naenkrat lačna,jaz pa sama.Pripravim si"pojšter"ju namestim in obema flašo v usta,ker drugače je huuuuuuuuuuuuuuuuuuudo:(:(.
Največ problemov imam,ko gremo na sprehod.Živimo v bloku kjer ni dvigala,tako da gremo samo takrat na sprehod,ko imam nekoga ,da mi ju pomaga nest po stopnicah.Ne prakticiram pa najprej enega,nato drugega,saj nikoli ne veš kdo pride mimo,ko grem po drugega(žal):zmeden::zmeden:
Imaš prav da moraš pri vsej stvari bit zelo iznajdljiv,tako pri kopanju,oblačenju,tolaženju,ko ju zvija itd.
Ampak konec koncev,me mali štručki nagradita z smehom,dobrovolnostjo,čeprav se ponoči vstanem tudi po 15-krat,da sem zjutraj tako zmozgana,da ne vem kje se me glava drži:(:(.
Pa še nekaj,brez pomoči gre težko,ampak gre.Sama imam srečo da mi pomaga mama in me tako včasih malo razbremeni.Tukaj pa je tudi starejša hči,ki je zadolžena za dude in možek:)-:)-:)-:)-
Z dvojčki je naporno ,ampak lepo in neponovljivo.:metulj::metulj::metulj:Malo sem ti opisala naše življenje z dvem:duda::duda:,zdaj pa moram k njima.Saj veš 25ur
lp:sloncek::sloncek::sloncek::sloncek::sloncek:

O super!!!:sloncek:
Prav lepo sliko imam pred očmi 9nebesa9nebesa9nebesa
Saj, približno si predstavljam, je treba improvizirat, imet veliko domišljije, se zoorganizirat, nič komplicirat, biti potrpežljiv in razumen ... najbolj mi je jasno tisto z objemi in poljubčki:love::love::love: Pri otrocih je že tako, da se znajo takoj prikupiti, vsak napor in vsaka težavico ob njihovem nasmehu izgine ... ali ni najlepše zjutraj?9nebesa9nebesa
Pa če je bila še tako naporna noč;)

No, če bom imela kdaj slučajno dvojčke ali pa trojčke ... me ne bo strah.Veselila se bom, zelo se bom veselila, vse bom vzela kot izziv in oni mi bodo pomagali, ko bo to potrebno9nebesa9nebesa9nebesa

Res, ja ... pomoči pa tudi ne bom zavrnila, gotovo, da ne ;)

Lp, Ezi:racka: