Ni grozno.... pa veš zakaj?
Dejstvo je (mi moraš verjeti na besedo) da (še ) ne veš, da bi vsakokrat storila isto. Jaz sem pri prvi hčeri, skoraj šestnajst let nazaj rekla, da ne bi zmogla več... Niti roditi še enkrat, ker boliiii , niti nič.... skratka; zdaj imam tretjega, malega sinka, 9 mesecev starega in ti povem, da zmorem ;
enako vzgajam, enako sem lahko budna skoraj celo noč, kadar je treba ( pa mi je včasih tudi težko) , enako mu z ljubeznijo pripravim zelenjavno mesni obrok (čeprav je več dela s tem kot s celim kosilom za ostalo družino), enako si v dežju obujem škornje in ga nesem ven (pa čeprav je smešno in naporno in sem že davno tega rekla, da ne bom več...), z enako vnemo gledam in sledim, če je vse ok z njim, če opazi kravico v knjigi, ko ga vprašam, kje je, če da lupčka muci in kužici, če se obrne, kadar v daljavi sliši "din don".... s povsem enakim vzhičenjem in zadovoljstvom opazim vsak njegov trenutek sreče, zadovoljstva, napredovanja v "svet velikih"....In sem včasih neskončno utrujena. In si (spet) mislim, da nikoli več in kako je to mogoče, da že spet vse imam pa neizmerno rada in sem prepričana, da bi za četrtega počela isto, čeprav me zdaj ne bi nihče prepričal v to. Ampak vem, da če bi bilo treba, bi.
Ker sem Mama. Ti pa tudi. In vsaka Mama to zmore.
p.s.
Skoraj pozabila napisat, da še zdaleč nisem idealna.
< Sporočilo je popravil Barbs -- 11.2.2007 14:59:34 >
_____________________________
Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)