Le pozdrav!
Mene pa zanima, če kdo ve,kje bi se dalo zdraviti glede bulimije, za katero bolevam že 10 let!
Če poznate mogoče kako ustanovo oz. ordinacijo na štajerskem ali koroškem?
Hvala

Pozdravljena!
Najprej bravo zate, da priznaš - si že na dobri poti do ozdravitve. Samo še malo volje in boš zmogla. Če ne drugače imaš vso mojo podporo.
Sem malo pobrskala in našla tale odgovor :

Zdravljenje poteka ambulantno ali pa v bolnišnici – na Oddelku za motnje hranjenja Kliničnega oddelka za mentalno zdravje v Ljubljani. V osnovi je zdravljenje psihoterapevtsko, ob tem pa psihiater lahko predpiše tudi ustrezna zdravila – iz ene od skupin antidepresivov. Pri nas je tudi nekaj skupin za samopomoč, ki lahko nudijo pomembne informacije in podporo ter pomoč pri blažje izraženih težavah, običajno pa je smiselnejša vključitev vanje šele ob terapiji ali ob njenem zaključku.
Urša Mrevlje

Po moje bo najbolje, da se obrneš na svojega osebnega zdravnika, verjetno ti bo znal svetovat. Mogoče se ti pa javi še katera z istim problemom , ki kej več ve.

Lep pozdrav.

_____________________________

MONTIGNAC

Ja, redki so ljudje ki priznajo to. Meni ni težko priznati, da sem se tudi sama borila s to boleznijo, dokler ni bilo tako daleč, da sem bila postavljena pred dejstvom.... jesti normalno ali pa umreti. S ponosom lahko rečem, da z veliko pomočjo mojih staršev, osebnega zdravnika je letos 10 let kar sem jo prebolela.

Pri nas v Celju je tudi zavod za motnje prehranjevanja, a ne vem točno na kateri lokaciji.

Malo pobrskaj po spletu ali pa kot ti je to povedala že predhodnja, osebni zdravnik te bo najlažje napotil drugam.

Pa veliko sreče, poguma in uspešno na tej zdravi poti, da bi se jo čimprej rešila.

Lp!

Pomagat ti sicer ne morem kaj dosti, ker ne poznam nobene take ustanove, ti pa iz srca čestitam, ker si se odločila jo pozdraviti! Držim pesti zate in prepričana sem, da ti bo uspelo!
Če ti bo kdaj hudo, se spomni tudi , da je tu kup neznancev, ki te podpirajo!

Hvala za odgovore in dobre želje!
Resnično upam, da mi bo sedaj uspelo, saj sem že večkrat si rekla, sedaj pa ne morem več tako, vendar nimam moči, kar pa se tega problema tiče, pa mi mož ni ravno v pomoč, saj ne more razumeti, zakaj to počnem, niti da potrebujem pomoč zdravnika in psihologa ali psihiatra, če se želim pozdravit!
Enkrat sem šla v LJ k eni zdravnici! Bila je super in že po enem obisku sem vsaj za par dni sebe in mojo vlogo v svetu drugače videla, vendar pa sem morala precej plačati, denarja pa nimam, saj sem še študentka, mož pa tudi ni sprejel tega ravno z navdušenjem!Je sicer rekel, da bo šel z mano naslednjič, vendar se je temu naslednjič izogibal, tako da potem tudi jaz nisem več šla in sem izgubila voljo! 

Kaj pa starši, sorodniki, prijatelji? Če ti mož ni v oporo, zakaj se ne okleneš njih za pomoč?
Poskusi, mogoče ti bodo radi priskočili na pomoč.
Želim ti uspešno ozdravitev in LP

HMMMM!
Ta predlog niti ni napačen, ampak težko izvedljiv!
Prijateljev skoraj nimam več, ker sem se začela zapirati pred vsemi, poleg tega pa sem začela živeti samo za moža (malo bolano,vem), kerse drugače bojim iti sama kam! Nimam nekega konkretnega razloga, le strah me je, nesamozavestna sem,..., malo pa me je strah moških, če se mi samo približajo!
Pri domačih pa ne vem, kako bi bilo!
Problem je, da bi se želela zaupati nekomu, vendar se ne morem ne mami, sestri, bratu ali svakinji, ker bi šlo vse naprej, saj ne znajo držati za sebe!
Mamca je enkrat, že nekaj let nazaj prišla do mene in mi rekla, če ne bom nehala in se vred spravila, me bo pa dala v bolnico!
Takrat je malo pomagalo, ker sem bila v bolnici in zdravnikih dovolj za celo življenje, in takrat mi je uspelo za tri tedne, pa še to le zato, ker sva šla takrat s fantom(možem) na morje! Ko sem prišla domov pa se je vse začelo znova, samo še bolj!
Vendar sem mamci rekla, da sem vredu in po tistem me pusti pri miru!

Draga anonimna.
Mislim, da si storila že velik korak na poti k ozdravitvi s tem, da si praznala, da imaš to bolezen in da bi se rada pozdravila.
Poznam ne nobenega, da bi ti lahko svetovala zdravnika. Poznam pa punco mojih let, ki je bila zelo bolana že v zgodnjem otroštvu je prebolela anoreksijo in jo je baje ozdravil nek bioenergetik, tako da mogoče tudi ni odveč probati.

Držim ti pesti punca, imej se rada, prepričana sem, da se v tebi skriva pravi zaklad.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Pri svoji osebni zdravnici se pozanimaj, sigurno te bo kam napotila.
Bodi močna in držim pesti zate.

Sama imam anoreksijo (ze kar nekaj let je bilo dobro, zdaj, ko sem zanosila, je pa spet kriza), mislim, da isti ljudje zdravijo obe bolezni, hodim pa k dr. Reljic v Ljubljani.

Na stajerskem pa ne vem kdo to ima cez, najbolje, da gres k osebnemu zdravniku in vprasas koga ti lahko priporoci.

Edini nasvet, ki ti ga lahko dam je, da skusaj brzdat tisto v tebi, kar te sili, da bruhas - predstavljaj si, da je v tebi neka zival/monstrum/..., ki ti onemogoca, da bi normalno jedla in potem to obdrzala v sebi.

Drzim ti pesti, bori se!

sAJ SI ŽELIM, PA ŠE KAKO SI! Vendar pa nimam moči, kljub dobrim namenom in veliki želji! Vedno pride nekaj, kar mi pobere moči, nimam koga s katerim bi se pogovarjala o tem, imam ful negativno mnenje o sebi, želim pa si biti VAV, pa ne mislim to samo po izgledu, ampak tudi kot karakter, da bi imela samozavest, da bi kaj dosegla v življenju,..., da bi bila lahko jaz brez da bi se zaprla v sebe , da bi mi bilo nerodno, da bi si želela skriti se pred vsemi in se zabubiti pred celim svetom!

Draga anonimna - tu ti pa lahko mi pomagamo. Sej vem, da ni ravno osebno, ampak smo s tabo. Lahko se nam zaupaš, te bomo poslušale brez komentarjev in obtoževanj!! Če hočeš mi lahko pišeš na privat, al pa prideš k meni se pogovarjat ! Si bom definitivno vzela čas. To je pa res najmanj, kar lahko stori kdo od ljudi za sočloveka. Nič ne stane in ne boli.
Mogoče bi bilo dobro, če bi si prebrala kako knjigo na temo dvigovanja samozavesti. Pojdi v knjižnico in malo pobrskaj. Pa ena rešitev je tudi dnevnik, ki mu lahko zaupaš vse in nikomur ne izda. Skratka rešitev je veliko - okleni se tiste, ki ti najbolj ustreza in pokaži vraga tej zahrbtni bolezni.
Držim , da ti rata in ti podarjam en velik .

_____________________________

MONTIGNAC

Naty Taja rula! 

Ja, res je!
Naty-Taja je res super!

Zanimivo in vesela sem, ker me ne obtožujete!
Saj vem, da mislite, da sem smotana in da je čas da se spravim vred!
Sej to vem tudi sama! Amapk me še vedno poskušate vzpodbudit na lep način! Hvala za to! Najbolj me je strah reakcije in nerazumevanja in da se bodo vsi zgražali!

Vem, da pri večini je tako, saj ne razumejo, zakaj to počneš niti, kako  ne moreš nehati!

Anonimna če te zanima kak psiholog na Koroškem mi piši na privat, poznam kar ene par strokovnjakov ki se s tem ukvarjajo.

Anonimna,veš po moje si zelo korajžna in tudi odločna,če si pripravljena svojo težavo podeliti in zaupati,predvsem pa da veš,da potrebuješ pomoč.Nihče ne zmore vsega sam. In v tem ni nič slabega,za to pa so strokovnjaki.Naslova za štajerski konec nimam,ampak kot so druge rekle,osebni zdravnik te sigurno napoti na pravi naslov.Še enkrat za tvojo korajžo.

Hvala Marija. Bravo tudi zate, da že delaš na tem, da preboliš!! Pa sej zdej se boš z bebico ukvarjala in ti bo mogoče lažje pozabit in se usmerit drugam?
Upam, da vama in vsem ostalim, ki so v podobnem položaju rata se pozdravit.
Imejte se rade in se trudite zase! Samo VE ste pomembne!

LP in za vsako en velik  od mene!

_____________________________

MONTIGNAC