V službi delam oz. dokončujem nek časovno omejen projekt. Ker je odgovornost velika sem praktično že en mesec stalno pod pritiskom. Za piko na i, sta danes dva skorajda ključna človeka odpovedala sodelovanje. In moram najkasneje do petka najti nadomestilo.
Namesto moralne podpore doma, pa dobim danes hladen tuš v stilu ja pa odpovej , reči šefu, da ne gre in konec . Brez kančka empatije, tolažbe, uporabnega nasveta ali zgolj rame za naslonit.
Prosim za malo tolažbe, da bo vse ok.

< Sporočilo je popravil darja72 -- 5.1.2009 22:06:14 >

_____________________________

Kogar ni, ga ne pogrešamo!

Moški mislijo, da ti morajo dati rešitev. Tvoj rešitve ne zna najti, zato je edina rešitev, ki jo vidi, da odpovej. NJemu se zdi ok, ker moški se tolk ne sekirajo, če ni vse čist tako, kot si je šef zamislil, so precej bolj ego. No, in ker so bolj ego, jih tudi tolk ne sekira, kako se me sekiramo in delamo v službi, ker itak vedo, da bomo vse poštimale tako, da bo na koncu vse v redu in prav, pa še doma bo vse zrihtano. Vmes slišijo malo jamranja, ki jim gre čez eno uho not, čez drugo ven, ob čemer se zavedajo, da je vse skup samo bla bla, da jih imamo itak rade in da bo vse še naprej laufalo, kakor laufa. Evo, moški zorni kot zdaj vidiš. A se je smiselno še dodatno sekirati zaradi nečustvenega deca, ki nima pojma, kolk se ti sekiraš? A se je smiselno še dodatno kaznovat? Ti moraš njemu drugače reči, reči crknjena sem, rabim masažo in mu prinesi kremo, al pa reči ful bi rabila mal crkljanja, objemi me, povej mi, da bo še vse dobro. Al mu pa reči, potrebovala bi čaj in med, pa odklopit moram moje grozne misli, ker res ne maram bit tečna, pa sem, prosim pripravi ta pa ta film, da ga bova gledala, al pa natoči mi banjo, pa tolk sem lačna, a mi prosim narediš nekaj za jest dobrega...Evo, vidiš, to p a razumejo deci. Pa to tudi znajo naredit, pa se potem počutijo koristni. Službe reševat pa večinoma ne znajo, sploh ne štekajo, res ne.
Pa res se nehaj sekirat zaradi projekta. Ne bo konec sveta, četudi ne narediš vsega in takoj. Boš pa s kakšnim dnem zamude. Sprejmi v svoji glavi to možnost, pa boš prec boljše volje, šefi ne bodo umrli zato, svet tudi ne. Če bo pa narejeno on time, pa še tolk boljše.
Drži se, boš videla, da bo vse ratalo.

Moški ne dajo tolažbe, ampak rešitve. Praviš, da ti je brez kančka empatije in brez uporabne rešitve rekel, kar ti pač je. Ampak njegova izjava je bila za njega rešitev - reci, da ne gre. To je zanj rešitev.
Saj ti je Gina lepo napisala. Jaz se tudi kur.čim doma čez službo, pa dobim en kup "super" predlogov nazaj, k me sam še bolj razpi.zdijo, k sploh ni poanta v tem.
Poleg tega bi ti jaz isto rekla - povej, da do petka ne gre, pa če se svet sesuje. Za druge pa res ne moreš odgovarjat pa se dat na pol, če ti odpovejo. A ne??
Pomiri se, ne bo konec sveta, če bojo pa kaki očitki, pa kar lepo povej, da ti si svoje naredila do maximuma, drugih pa ne moreš ves čas za roko držat in skrbet, da bojo prišli od A do B. Ti zase veš, da si zanesljiva, sposobna in pridna, drugi se grejo pa lahk ******



_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

kaj pa ti misliš-ti bo uspšelo kaj narest?
mogoce vseeno ni neumno, da šefu omeniš , prikažeš stanje... da ne bo imel prevelikih pričakovanj

drugac pa verjamem da si ful sposoba zenska in da boš dobr speljala, čeprav mogoče ne bo "idealno"!

Mozu pa raje direkt povej da naj te najprej objame pol pa zmasira stopala!!!!

Seveda sta tu dve možnosti A) da šefu poveš da ne bo šlo zaradi tegain tega B) da z delom preko rednega delovnega časa uspeš skompenzirati primankljaj. Meni so takole zadnji trenutek bližje B) možnosti ampak je odvisno od narave dela. dan ima 24 ur in človek lahko krajši čas dela tudi 16 in več ur. Seveda če vidi v tem smisel in da ni to stalna praksa, ker potem je življenje predolgočasno.

------------------
Jaz sem prepričana, da bo vse ok !
Ti sam gas, pa grizi kolikor lahko, se ti bo ziher poplačalo! Probaj si poiskat še kakšne zunanje sodelavce.
Pa poročaj, kako si uredila!

P.S.: Aja, glede tipov pa je bolj tako, no ... Jaz se zanesem samo nase, saj me moj tudi ne razume, kadar sem v težavah, ampak imam občutek, da me še on dodatno zasekira (čeprav on tako ne misli...). Sem pa se navadla, da ga v stresnih situacijah bolj pogosto naskočim, torej dobim od njega eno dozo tolažbe, potem pa sama v akcijo dalje . Resno.

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 6.1.2009 11:45:33 >

_____________________________

ROŽICA

Res hvala vsem za odgovore .
Vse se odvija zelo na tesno. Edina možna izbira je bila plan B (po Primoza), posledično se utapljam v delu. In upam, da bo. Sporočim.
Možu sem pa tudi rekla par krepkih. Mislim, da je celo razumel. Samo zmasirat me pa noče.

_____________________________

Kogar ni, ga ne pogrešamo!