Imamo dva fantka, razlika 16,5m. Eden 28m, drugi 11,5m. Lušna, zabavna, včasih bolj včasih manj pridna. Taprvega smo temeljito pripravili na prihod novega člana, po rojstvu se mu močno posvečali. Po nekajtedenskih izpadih nevemčesa (obnašal se je povsem nenormalno, pa sem se potolažila, ko sem prebrala izkušnje drugih, ki so pokazale, da so bile reakcije povsem normalne) se je zadeva umirila in bratca je močno vzljubil.

Odkar pa se je   začel postavljati zase (predvsem v tekmi za igrače, knjige, pa nenazadnje tudi za moje naročje), pa zadeve postajajo na trenutke nevzdržne. Tavelik ga je začel brcat, grizti, tepsti, ščipati... Pa ne le v navalu jeze, pač pa kar iz ljubega miru (npr ga zagleda, se razveseli, zašiba k njemu, da bi ga pobožal, objel, poljubil,... potem pa iz vse ljubezni 'navali narod'). Mali začne cvilit še predno se mu približa. Res se trudim biti do obeh enaka, če za eno stvar kregam enega, kregam drugič tudi drugega (npr. kregam tudi malega, če vleče bratu iz rok igračo).

Ne vem več, kako naj reagiram v navalih grobosti. Poskusila sem z dopovedovanjem, s kreganjem, celo ignoriranjem (če je bila zadeva  bolj nedolžne narave). Sedaj ne vem več, kaj je prav. Je to normalno? Faza tavelikega brata? Ki res nima manjko pozornosti. Je to narobe? Smo naredili napako že na začetku? Pa se imata drugače res rada. Vsako jutro se (na varnostni razdalji vsak v svoji posteljici) pogovarjata, smejita, po svoje igrata. Tavelik drugače ni nasilen do drugih, trmast je, nasilen ne.

Kakšne izkušnje?

Pri teh mesecih prihaja v trmasto obdobje in tudi v obdobje večje borbe za svoj jaz. Vsak otrok se bori na svoj način in po svoji volji. Rešitve ti ne znam povedati,predvsem pa mu nebi popuščala.



_____________________________

Život ide dalje,
život brzo odlazi...

Mi imamo veliko sestro in malega bratca (ki jo bo vsak čas prerastel). Razlika 20m. Do njegovih 5m je bilo vse ok. Najboljša velika sestra kar jih je. Pri 5,5 se je začel plaziti, prva tarča: Pajackin traktor. Prvi prepir in pretep, zmagala je ona zato ker je znala hodit, močnejši je bil on. Od takrat imamo boj za igrače.

Se človek navadi.

Je pa res, da se bratec ne boji sestrice, ker je dosti močnejši od nje in so njuni pretepi res taki čist ornk. Ampak nekako se vseeno da Pajacka prepričati da bi se igral z nečem drugim. Smo že Pajacko navadli, da mu nese nekaj drugega pa potem vzame njegovo igračo. Pa odkar je tako je lažje.

Ampak so obdobja, naval ljubosumja, pa spet mine.

Tko pač je. Sedaj veš kaj je imeti dva otroka. Jaz sem vsem prijateljicam rekla, dokler 2 ne bo gibal ne bo problem, ko bo prvič vzel igračo sam v roke bodo pa sami problemi.

Zaključijo se po moje ..... NIKOLI! Medve s sestro se še zdaj sam neki kregava pa boskava, pa sva že stari kozi!

Mislim, da je to faza; sklepam iz tega, da ko sva z malim (19 mesecev) na obisku pri kakem starejšem otroku (recimo ok. 2,5 do 3 leta starem), mu starejši navadno vleče iz rok vsako igračo, ki jo naš prime v roke; naš občutljivček pa v jok .

Lp,

živa 

živa to je drugo, to kar ti opisuješ je branjenje svojega teritorija, oz svojih igrač.

In razlika je obnašanje otroka do drugih otrok kot pa do svojega bratca/sestrice. Boš videla ko boš imela dva otroka. To ne moreš primerjat.

Je faza, a ta faza pride pa gre pa pride pa gre, pa tist pride je daljši kot ko gre.

Saj smo bili vsi majhni in vsi smo se tepl za svoje igrače s svojimi sestrami/brati.

Se strinjam z vsem povedanim. Ampak pri nas ni največji problem tepenje za igrače - ja, sej se tepeta, pa metoda "zamenjam" je tudi v praksi, pa na žalost ne pali niti pri malem, ker točno ve, kaj hoče - ampak nasilje starejšega, ki ne vem od kod izvira. On pride do bratca in ga mimo grede zlasa, uščipne, se zvali nanj in ga skoraj spešta. Včasih pa preide iz ljubezenskega objema direkt v napad. Glede tega sem se začela malo sekirati, ker to pa se mi ne zdi več normalno. Je to ljubosumje? Pa drugače ga ima res rad, skrbi, da tudi  dobi kakšno stvar (npr zadnjič ga je babi vprašala, če bo čaj, pa je rekel, da ga bo bratec tudi) ipd. Zakaj te nasilni navali? Ker star je dovolj, da točno ve, kaj pomeni BOLETI.

Nasilja nikakor ne dopuščam, tudi če mali velikega pocuka, uščipne (čeprav iz povsem drugih vzgibov, ker pač še ne zna lepo pobožati...), ga vsekakor okregam, prav zato, da bi za oba veljala ista pravila. Samo metod mi je pa pri prvem zmanjkalo, pa še nobena ne pali. Seveda ga nazaj ne mislim udarit, ker potem so moje besede bob ob steno. Včasih mu rečem, naj uščipne, ugrizne, udari... sebe, če že ima potrebo koga ščipat, grizt, tepst... . Pa včasih zaleže, drugič spet ne. Seveda ga kljub vsemu vzpodbujam, da se druži s tamalim, da se skupaj igrata, ampak sem vseskozi na preži, da rešim malega, ker se VEDNO KONČA NASILNO!

No, ja, očitno je naš edinstven primerek. Mogoče se pa preveč ukvarjamo z njim že celo njegovo življenje. Pa se ni najbolj obrestovalo.

Julam, tudi  pri nas imamo enak problem. Dve punčki (3l in 21 m), pravi princeski na prvi pogled, dokler ne obrnem hrbta, potem pa se začne. Ves popoldan je eno samo vpitje, kreganje in tepež. Enako, ta velika pride do tamale z nasmehom na licih in potem, kot strela z jasnega je tamala že na tleh v joku, ker jo je ta velika fino v nogp brcnila. Ne pomaga ne mirna razlaga, ne kreganje, nič. Edina stvar, ki pri nas funkcionira je da sta obe za isto stvar enako kaznovani. Če ta velika udari po glavi ta malo jih bo ona dobila po glavi od mene(vendar ne z vso silo, malo jo oplazim) ali uščipnem oz. enako kar stori ona ta mali, s tem, da se ji potem še razloži zakaj jih je dobila in tudi obratno jih tamala dobi če udari ali uščipne, ugrizne ta veliko.
Vsi me tolažijo, da je to samo faza odraščanja, vendar jaz nasilja, kot fazo odraščanja, in ustrahovanja ne prenesem.

Naj te potolažim, tudi pri nas je dostikrat tako, da gre en mimo drugega pa ga udari kar tako z lepega. Največkrat je to Pajacka, a žal se je Pajacek to navadil in gre mimo nje in jo ugrizne, ali zlasa.

Ne vem kako ukrepat, jaz ju dam narazen in kregam oba, ker itak ne vem kateri je začel, če nisem v isti sobi kot onadva. Po moje bo to minilo... NIKOLI... to bo tudi pri 10 pa 15 pa 20 pa 25 letih, tko da ne vem kaj narest.