Pri nas postaja vedno huje. Mali je pravi smotko glede tega, da bi bil lahko recimo 5minut sam v stolčku, sicer poloeg mene, ampak jaz bi mogoče posesala/pomila. Ali v posteljici, ali v stajici, ali na puzzlah. Nikjer ne gre -> ko se obrnem, in želim nekaj drugega narediti, se tako razjezi, da je ves rdeč v obraz in joče kot za stavo  ; enako ko je potrebno it zvečer spat -> se podojiva , je napol v komi, komaj še gleda, ko ga pa prestavim v posteljico, pa jok - fant točno ve, da ga bom vzela k sebi. ko bo glasno vreščal in jokal.
Evo, sem privrženec tega, da se otroka ne pusti jokat, pa mali nima sicer problemov biti sam, ko je z atijem, ali pa z babico - kamot se zaigra za kakšnih 15minutk, pa lahko kaj naredita. Pa jaz ne vem, ali voha tamali, da pri meni lahko vse doseže?
Nekih vzgojnih ukrepov ravno ne morem izvajati pri 7mesecih, me pa zanima, tiste, ki ste se soočile s sitnobo ( ), kako ste ukrepale. Moram pa povedat, da je mali ful aktiven - se plazi, samostojno sedi, plava kot zmešan. Obrača se na vse smeri, puza ... da o blebetanju ne govorim Tako je kar naporno imeti otroka celi dan (pridejo dnevi, ko sem po 4,5dni sama z in ga nimam dat kam niti za 15minut), ker ne 'zna bit malo sam in se zaigrat', pa še skoz mu moram igrat soigralca pri igrah. Ok, ko greva z vozičkom na sprehod, je vse OK -> sva zunaj po 4,5 ur na dan, samo da je umirjen , ampak not je pa nemogoče.

Ok, da povzamem -> ker sem res napisala ogromno. Kako ga prepričati, da če bo 5minut sam v stolu, ko je z mano, ne bo nič narobe. Pa da zvečer ne bi izsiljeval, ker posledično ga vzamem tudi po 20x iz posteljice in ujčkam, drugače se joče kot jesihar -> ma, saj sliši se zabavno, vendar ni

Ne vem, ne znam ti svetovat, ker iz mojih izkušenj lahko rečem, da je to zelo odvisno od otroka. Naš ta starejši se je komot sam preigral v stajici in bil noter, kolikor časa si ga pustil.  pa ni šans. Polna stajica igrač, ampak ne, on stoji in tuli ven. Najraje ima, da je na rokah, v središču dogajanja. Pride res precej naporno, jaz že celo porodniško govorim, ok, še mal, pa se bo znal sam zamotiti, ampak se še kar ne.  Mal smo ga res tudi razvadili, ker sva oba doma, pa si ga potem podajava iz naročja v naročje. No, saj za malenkost bolje je že, ampak ni pa tak kot starejši, to pa res ne.
Jaz tudi ne puščam mojih otrok jokat. Dobro, ne pustim se pri določenih stvareh, ki jih je treba v življenju nujno opraviti (previjanje, vožnja z avtom ipd.), sicer pa ne.  itak rata čist flekast po obrazu, če se joka od ihte in trme, tako da me kar mal zaskrbi, pa ga seveda primem in nosim dalje.  Ah, saj smo zato na porodniški, se tolažim.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Naš se je prvič sam zaigral šele pri devetih mesecih. Je pa od takrat življenje občutno lažje

Pametnega nasveta pa nimam... jaz sem pustila času čas.

Pri nas je vse isto, razen tisto s spehodom. Naša se ni hotela vozit, ampak nosit, voziček sem pa zraven potiskala. Drugače pa isto!

No, še vedno je tako. Samo da se obrnem, že jok. Zadevo sem rešila (in jo še vedno rešujem) tako, da jo imam skoz na rokah. Zato sem kupila tudi sling in dva poucha, ker bi mi sicer roka visela do tal.

Vem, da te nisem nič potolažila. Imaš pa vsaj eno sotrpinko

Imam zgleda več sotrpink 
Ampak je zato malo lažje.

Kaj pa kasneje, pri 1-2 leti?

To je po moje tako obdobje, ko otrok ne želi bit sam. Tud moj škratek je tak. V stajici je samo takrat tišina, ko smo zraven njega, ko pa se vstanem in grem proč, pa jok. Ampak včasih ga moram na wc ali pa ko kdo zvoni na vratih, drugače pa ga imam pač po tleh, ko kuham, ja v stolčku, drugače pa se skupaj igrava na tleh. Bo minilo, zagotovo. Včasih je res obremenjujoče ampak po pravici povedano pa mi je tako lepo, ko se stisne k meni in se hoče crkljat in njemu tudi, tako da tega stegovanja rokic in potrebe po moji prisotnosti ne zamenjam niti za en "fraj" dan!
Ma sesanje bo že počakalo, posoda tud, mulčki pa rastejo in kmalu bomo toliko v službi, da bodo več z drugimi, kot z nami, zato se zdaj zavestno naužijem teh skupnih dnevov z njim.

Tako hitro bo prišel čas, ko ne bomo več dovolj dobre za soigralca, pa tud naših objemov in ujčkanja ne bodo hoteli. Ko bodo pred nami zapirali vrata sobe in nas ne bodo želeli niti videt....

_____________________________

I´ve got mommy wrapped arround my finger...

L_P glede na to, da tvoj Ožbej v kar precej zadevah prehiteva, ga najbrž že daje strah pred ločitvijo.. Kaj pa če mu poješ, da te sliši  Pri našmu to pali, da grem lahko v miru na WC, se umit in zajtrk pojest.

Ma, saj mu pojem - itak me vidi, ampak ne, on ne bo sedel, ko bom jaz kuhala -> se pravi, da sem tista ta prava mama, v eni roki kuhalnico, v drugi otroka, pa šibaj 
Če ga dam na tla, se mi spuza do mize,hoče plezat po stolih, mi še kje bunksne na glavo...
ko imava pa resne pogovore, se mi pa smeji. rečem:'Ožbej, ne.' on meni:'hehe'


Nogavica, ja stiskač je pa ful...najlepše je ko se prisloni na prsa,pa se stiska.srček!

Hihi, kako znano

To tudi moj počne, a ga kar pustim, da raziskuje. Ko se pa kam zapleza, ga spet postavim k stolu, na stol pa kocke, ki jih nato meče ali pa postavlja na tla. Kmalu pa pride k meni in mi začne "plezati" po nogi, naj ga primem. Ampak nekaj časa pa je mir

Aja, pa še to: včasih ga postavim v kakšnem drugem prostoru na tla, a tako, da me še vidi skozi vrata, potem pa ga kličem iz kuhinje, on pa prišiba po hodniku do kuhinje in se ful smeji. Potem vidi kocke in stol in je še nekaj časa mir  kosilo pa se v tem času že kuha.

L_p, ne skrbi, bo minilo 

Glej, pri nas je bilo isto. Jaz še na wc nisem šla sama, ker je prišla za mano. Pripuzala. Stajico smo sicer imeli postavljeno, ampak je bila notri vsega 5 min, potem smo jo pa imeli za shranjevanje igrač. Stran vržen denar, tele stajice. Je bilo kar naporno, pravzaprav takrat nisem počela drugega kot pa se ukvarjala z njo. Pri nas je bila še frka, ker podnevi ni hotela spat, posledično jaz včasih do 6 zvečer nisem nič jedla, ker enostavno ni šlo. Sva bili pa zelo veliko sami, ker je bil ati službeno odsoten. Igrače so ji bile španska vas, uživala in "dala malo miru" je edino zunaj, na vrtu..Tam pa sem jo pustila, je bila kot pujs, ampak je bil mir.. Pa na sprehodih, zato sva velikokrat šli od doma zjutraj in se vrnili šele pozno popoldan. Sva obhodle vsa brda in doline, vse sosede in še bolj daljne sosede

No, sedaj pri dveh letih je pa že čisto druga pesem. Si že sama vzame igrače, se full zaigra, lahko jaz čisto lepo vse postorim...Je pa ta sprememba prišla sama od sebe, kakor otroci odraščajo, tako gre tudi to. Otrokov razvoj gre svojo pot.
Tvoj je trenutno v fazi, ko te želi imeti na očeh, ko si mu pravzaprav ti najboljša igrača. Mislim, da smo vsi šli skozi to, malo potrpi pa bo...Bo minilo, boš videla, potem ti bo pa še žal, ko se ne bo hotel več cartat, pa nosit, pa... Pusti ga čimveč na tleh, naj raziskuje. Umakni vse, kar bi mu lahko "naškodilo", verjetno se počuti malo utesnjeno v stolčku ali stajici (vsaj naša se je, nikoli ni marala teh stvari).

Glede večernega spanja pa mi nismo nikoli imeli problemov , je ob 9 padla v komo in je spala do zjutraj .. Vseeno kje, samo da se naspi


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Skustrana, hvala za tolažilne besede. Danes mi je lažje - je ati doma, pa trenutno spita -> ne vem, kako mu uspe, on zadrnjoha, mali pa tudi kr za njim.

Stajice, hojice in teh zadev pri nas sploh ni. Ravno danes sem razmišljala, da bi mu montirala na balon gugalnico. Da bi se že tako daleč puzal ,še ne. Občasno ga nese pri puzanju nazaj- v obratno smer, kot bi mogel ; evo sem sicer našla eno zadevo, ki ga za 15minut malo zamoti. Tisto Ikeino zadevščno za shranjevanje igrač, spraznim, potem se pa not splazi in ful smeji????
Glede spanja ponoči mi tudi nimamo nekih problemov, 2x sicer je ponavadi - ob 23h in 5h, so pa tudi odstopanja, ampak to mi ni težko.
Je pa problem, ker včasih, ko pa kdo pride na obisk, si pa želiš imeti čisto. Ok, ne sicer kristalno, ampak vsaj posodo pospravljeno

Ej, to imajo pa atiji full drgač pošlihtano. Je pri nas isto, kadar jo je čuval mož je bila prava bubica, on je lahko bil za računalnikom tamala se je pa igrala zraven njega na tleh ..Ali pa sta zaspala isti trenutek ko sem jaz odnesla pete..Eh, otroci že vejo


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

jaz se ti tudi pridružim, in sem večinoma cele dneve sama z tamalim, in po pravici povedano komaj čakam da bo konec porodniške...pa vsak dan si rečem če sem teh 8,5 mesecev zdržala bom p še ta dva meseca...

...je pa najbolj hudo ko hočeva kam it, ko je bil mali mi je vsaj zaspal v avtu zdej je pa kakšnih 5, 10 minut tiho potem se pa dereeee; tak da zadnje čase tudi nikamor več ne hodiva razen v bljižne kraje...  

...eh enkrat  bo vse minimo, kot zdajle pred dobro minuto je deževalo, zdaj pa že sije sonček...

_____________________________

Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba, se Bog ozre navzdol in pravi: ŽE SAMO ZA TA TRENUTEK JE BILO VREDNO USTVARITI SVET.

Jaz sem tudi nekaj dni sama, nekaj dni pa sva oba.
Mislim, da otroci po 6m začnejo dojemat, da niso z mamo eno. To sem nekje prebrala. V glavnem, takrat rabijo še več pozornosti in nežnosti.
Pri nas se dogaja to, da ko jo ima kdo drug (ati, babica, prijateljica...) je ok, se smeji, igra, gruli, govori... ko pa pridem jaz v kader, je pa konec - jok, roke steguje k meni, gleda za mano...

Podobna situacija. Ko hočem na wc, jo včasih kar zraven vzamem, posedem na brisačo in preden si ona ogleda vse zadeve, sem jaz že konec  Ko kuham, sedi pri meni v kuhinji, ali jo ima ati... ko sma same, redko kuham

london_paris, nič pametnega in tolažilnega ne bom napisala.
Welcome to the club!!!!!!!!!! Pri nas je že 10 mesecev tako, niti en dan ni blo drugače, pa ne glede na to, al je pri babici, očku, dediju, teti... Nima veze, hoče akcijo skoz! Edino razlika je v tem, da niti na zizi več ne zaspi in imamo kar poštene pol ure do dve uri in pol dolge uspavalne vaje vsak večer in dan. Lahko si misliš kako smo utrujeni. Pravijo, da vse mine, ampak... ja, minilo bo že, samo kakšna bom pa takrat jaz???
Zdaj zaspim malo zaradi moža, malo zaradi malega, malo zaradi službe in živcev nekje med 4. in 6. uro zjutraj, mali se vso noč premetava (čeprav je že bil teden, ko je pridno spal 6-8 ur) in zbuja, zjutraj hvala bogu spi do 10 ali 11h. To pomeni, da spim nekaj malega na noč, potem pa ne smem bit slabe volje, pa ne utrujena, pa ne jezna na nobenga in moram vseeno skuhat, pospravit, malega nosit po bajti. Me bolijo rame in vrat in križ, ker ga kljub 11,5kg še vedno dajem v kengurujčka, saj drugač ne morem nič naredit, sam pa noče bit, tko kot pri vas. Pol pa obešam perilo z njim v kenguruju, pa perem perilo, pa pobiram, zlagam, pospravljam, sesam, kuham, pometam... Včasih si tako pretegnem mišice na vratu ali v ramenih, ampak drugače ne gre.
Že deset mesecev! Mož me ne razume, noče razumet. Vesela sem, ko mali popoldne zadrema, ampak mamo take sosede tri metre stran, ki ves dan nebijajo po plehu, pa kosijo, pa se vozijo po pesku z avtomobili, da mi ves čas spanja delajo živci na ful (mali zelo rahlo spi). Pa še ko spi moram zraven ves čas ležat. Če se premaknem, se zbudi, tako da me še bok boli, pa mišice v roki na kateri ležim ali pa jo umikam malemu.
Nič vzpodbudnega, kajne? Dobrodošla v klubu! Vem, kako prekleto težko je in vidiš, da so še mnogo hujši od tvojega. Na mojo žalost!

Hej!
Koliko nas je podobnih, a?
Lahko, da je to eno obdobje, ali pa bo to tak tip ljudi, bolj ekstravertirani ljudje, ne neke tihe miške.
Taki, aktivni otroci, kot smo mamice...

Bom pa kar tukaj pohvalila vaš nasvet, naj se igrava igrici NI-NI, KU-KU.

Velikokrat se npr. v kuhinji na stolčku igrava to igrico, da mu mečem srvet v glavo   no ni točno tako, ,
brisačko ali pa kakšen lep srvet mu dam na glavo in potem ni-ni nejca. prvih nekajkrat, ko se odkrije, sem tam. Potem kdajk izginem za vodal in ko se odkrije me ni,ampak takoj vidi, da se mu skrivam za vogalom. Čez par minut mu pa vmes že tudi pobegnem, na mizico mu pa dam kako novo igračko, da ga še malo zbegam vmes in pozabi, da ni-ni mamice

Bomo videli, koliko časa bo to palilo. Vemo pa, da je vsaka minuta več,kot nič.

Aja, pa še izbran ima en svoj komad: Polde (od Čarovnik Grega): stari polde ima kmetijo, ija, ija, jo, na kmetiji ima pa mačko, mačka mijavka.... No, ob tem se da zelo lepo kuhat, pa še zraven lahko ponavljaš osnove aerobike. Pogoj je, da ga na vsakih 30 sekund pogledaš v oči

Mirne živčke!

Se podpišem.
Tud pr ns je tko.

Joj, ateya, pri nas vsaj normalno spimo. Res si reva. ampak z nasmehom je pa vse poplačano, kajne 

Moj_moj: ja Polde pri nas tudi žiga....kuža laja, laja, la la laja. Muca mjavka, mjavka, mjav, mjav, mjavka - kako smo si podobni !!!

Tole z ni ni kuku, pa se greva od jutri naprej tudi z mojim mulcem

še ena z izredno napredno 7mesečnico ki mora vsako sekundo videti svojo mamo drugače pa tečejo krokodilje solze

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

nasa je sicer sele 4,5 meseca stara, ima pa podobne fore. Ko hocem kaj anrest, jo dam v stolcek in me opazuje, ko se tusiram, se ponavadi zavesa oglasa, pa fen je ful zakon, ker razkustra lase.... no, ne vem, koliko bi to palilo pri 7 mesecniku 

Drugace ima pa tud nas fazo, ko hoce bit skoz zraven.... se zaspat noce brez mene... priklopi se na josko, z roko me prime za roko, in nogo da na mojo nogo... ce se odmaknem in noga pade dol, ali pa ce joska pade ven, se takoj zacne pritozevat in se zbudi