Včeraj me je nečakinja (po moževi strani) prosila, če bi ji bila birmska botra. Seveda sem pristala, ampak pojma nimam, kaj moram kot botra storiti. A tu tudi obstaja sveča, kot pri krstu (nisem nikoli hodila v cerkev, tako da ne vem), kakšna darila dajejo botri, a je potrebno storiti še kaj drugega, kaj vse morajo plačati?? Pomoč, prosim!!

Čičuča, imam vse zakramente, birmo sem naredila pred poroko, saj veš tista skrajšana verzija, tako da to ni problem. Malo nerodno sem se izrazila, bom raje napisala, da malo oz. skoraj nič ne vem o obredu in navadah ob njem.

A, ja. To bi pa potem moralo iti. Mogoče se bo zapletlo zaradi potrdila o rednem obiskovanju maš, ampak čez to se lažje pride kot čez zakramente.

Sam obred ni nič posebnega. prej boš verjetno morala na kakšno srečanje, je pa odvisno od župnije do župnije. Pri nas imamo samo tik pred birmno. Pa nekje imajo tudi obvezno devetdnevnico za botre, samo če si od kje daleč, to ne pride v poštev, ni pa povsod tega. Vleiko je odvisno od samega župnika. Nekje bolj komplicirajo, drugje manj. Birma je pa maša kot maša. Po pridigi pride na vrsto birmovanje, kjer kot sem že napisala, stojiš za svojo birmanko, ji daš roko na ramo in to je to. Glede vseh ostalih stvari se pa dogovarjate s starši. Jaz sem bila botra svojemu bratu, takod a smo uredili vse znotraj družine. Moj oče gre tudi zdaj za botra, pa mislim, da bo kupil samo darilo, nič drugega plačeval. V bistvu ni nič posebnega, pomembno je, da si tam.

Če so pa še kakšne nejasnosti, pa kar vprašaj.

Lp

Moje mnenje je pa tako, da ti nikakor nisi primerna za birmanskega botra. Naloga botra ni samo kaj bo kupil za darilo in kako se mora obnašati pri obredu samem, temveč je glavno to, da ti kot botra pomagaš birmancu stopati po verski poti in pa, če se slučajno staršem kaj naredi ti prevzameš vso skrb in vzgojo na svoje rame. S tem pa verjetno nisi bila seznanjena.
Žal je danes birma preveč skomercializirana zadeva, tako da glavni namen sploh ne pride do izraza. Birma nikakor ne smejo biti samo darila in konec. Pomen birme je mnogo več.

LP

Draga anonimka oz anonimec, vsekakor se strinjam, da nisem primerna botra, kar se tiče verske poti (očitno so izbirali po načelu od koga lahko pričakujejo največ - sem nesramna, a ne). Ne vem pa, kako bi me gledali, če bi prošnjo zavrnila z izgovorom o neprimernosti, kaj šele, da bi mi verjeli (prva misel bi jim verjetno bila, da se hočem izogniti stroškom). Na žalost je pa tako, da je birmancem (vsaj večini) verjetno bistvo vsega darilo, ki ga bodo dobili.

Ja, če je pa to tudi tebi najbolj pomembna stvar, glede daril, pa najbolje, da kupiš hišo pred katero bo stal dober avto. Potem boste pa vsi skupaj videli kaj je pomembnejše darilo ali pa mogoče še kakšna druga stvar, ki je v življenju tudi zelo pomembna. Se pa s teboj strinjam, da gre večina birmancev k birmi zaradi darila in nič drugega. Ja to pa je spet drugo vprašanje, kako je bil ta birmanec vzgojen.Verjetno je hodil vsa ta leta k verouku in k maši, da bo sedaj pri birmi dobro pokasiral. Čeprav so njegovi starši pri krstu obljubili, da ga bodo versko vzgajali in mu stali ob strani. Seveda, če pa se tudi starši ne zavedajo kaj obljubijo potem pa ...... - brez komentarja.

LP

Eno je duhovna priprava na birmo, ki ponavadi vsebuje obisk pobožnosti prvih petkov, obisk devetdnevnice pred birmo, srečanje s škofom pred birmo, spoved, da lahko prejmeš zakramente na dan birme tudi ti (obhajilo).
Lepo je, da se naučiš molitev k Svetemu duhu.

Drugo je darilo, sama sem podarila uro in knjigo, sveto pismo ponavadi dobijo od domačega župnika. Ali odšteješ za darilo 20-30.000 ali pa skoraj 100.000, je pa to tvoja stvar. (Se mi pa
zdi neumno,da nekateri zapravijo za birmanska darila  več kot za poročna.)

Se strinjam s tabo Brskle. Duhovna priprava je eno, darila pa drugo. Pri nas v župniji se otroci začnejo duhovno pripravljati na birmo že v 7. razredu devetletke. K birmi pa grejo v 1. letniku srednje šole. Pa se otroci nič ne pritožujejo, ker so te duhovne priprave na osnovi druženja in prijetnih "zabav". Otroci radi hodijo na ta srečanja in ko pride čas birme so res pripravljeni na ta korak. Pravijo, da ko gre človek k birmi je zrel. Taki, ki pa hočejo samo darila in pa botri, ki tekmujejo, kdo bo prinesel večjega (darilo) ali bogatejšega, pa mislim, da je bolje, da v cerkev sploh ne hodijo. Namišljena vera ni vredna nič.


LP

OK, prosila sem za nasvet, dobila pa celo lekcijo o svoji neprimernosti in usmerjenosti k materialnim dobrinam in to od nekoga, ki se skriva za anonimnostjo. Vsak nasvet je dobrodošel, ne želim pa se spuščati o razprave o verski in drugačni vzgoji otrok. Nekateri ste bili očitno vzgojeni bolj verno, drugi pač nismo bili in verjetno zato ne bi svojih in drugih otrok, če bi nam bili zaradi kakršnegakoli vzroka zaupani v varstvo in vzgojo, vzgajali nič slabše od vas. Jaz še vedno mislim, da je vse odvisno od človeka samega in ne od tega ali je hodil v cerkev ali ne. Nikogar ne obsojam in ne želim biti obsojana od nikogar.

 Goreča kristjanka anonimna.
V celi moji generaciji, ko smo bili pri birmi, je bilo glavno darilo. Žalostno, a resnično.......

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Joj, anonimna, ne pretiravaj. Tudi jaz sem verna in botra. Birmancu taka globoka razmišljanja na kraj pameti ne pridejo, trenutno vidi samo darilo. Jasno pa je, da če si nekomu boter tudi bediš nad njim, ne. Dokler ima starše se pa tako in tako ne vtikaš v njegovo versko vzgojo. Lahko poveš mnenje, pa nič drugega. Če pa starši umrejo, pa ne iščejo skrbnika po tem kdo je birmancu boter..... Se pa strinjam, da mu moraš biti dober zgled v življenju.