Vem da je tema že ''obdelana'' in ''prežvečena'' miljonkrat, vendar me vseeno zanima kaj bi vi naredili.  Dragi je dobil idejo da bi se lotila delati otročka....vse fino in fajn, dokler ne pomislim na denar. Tu se moj  konča.

Jaz sem še študentka (25 let stara kmalu), malo pred diplomo, on pa dela. Živiva pri njegovih doma in šparava da si sčasoma  kupiva svoje stanovanje oz. gradiva. Pri njemu doma imava prostor za otroka, in vem da tudi njegovi starši ne bi imeli nič proti. Dragi je redno zaposlen, dobi okoli 200-210 tisoč plače. Jaz delam v eni firmi preko študenta-nadomeščam eno damo ki je na porodniški-tu imam garantirano službo do konca meseca junija 2006. Dobim pa okoli 160 tisoč na mesec. Stalnih stroškov imava trenutno za okoli 110.000 sit. (se pravi bencin, telefoni, malica, zavarovanje, denar katerega plačujeva doma) brez oblek, kozmetike....itd.
Skrbi pa me kaj bo potem ko jaz neham delati-ker če bi imela otroka bi delal le on, jaz bi pa bila na porodniški. Po porodu bi bila že na zavodu prijavljena-brez delovnih izkušenj, tak da dobim pol okoli 40 tisoč porodniške, pa tisti potem še dodatke za otroka. Po poteku porodniške pa potem nič ne? Vem za vse tiste variante z ''samohranilstvom'' da si zvišaš dodatke.
Srce mi pravi ja, naj imava otroka, ker nikoli ne veva koliko časa se bova trudila, in glavo pa skrbi bankrot. Nočem biti na koncu na grbi staršem, da otroku še plenic ne bom mogla kupiti. Sicer imava nekaj denarja prišparanega, vendar ta lahko zelo hitro skopni.
Da bi sedaj imela otroka je predlagal zaradi tega ker ne veva koliko časa se bova trudila, in tudi zaradi službe. Že tako se težko dobi službo, potem ti pa še dajo pogoje koliko časa ne smeš zanositi, oz. ti morijo z tem kdaj boš rodil. Pa tudi sama nočem zanositi v času pripravništva oz. prvem letu dela, ker bi rada tudi v službi kaj dosegla.
V glavnem čisto sem zmedena od tega ker se mi cel čas po glavi to podi!

da ti povem kak je pri nas:

240 neto dobi ati
80 dobim jaz otroškega dodatka in starševsko nadomestilo (za 2. otročka)
125 jurjev je samo mesečni kredit, kje  pa so še stroški stanovanja, telefona, zavarovanja....

ni sanjsko, a se da. Sploh pa če sta pri njegovih, kjer ni najemnine. Samo želeti si morata otroka.

Živjo!

Midva imava zelo podobno situacijo, z razliko da sva pred letom kupila stanovanje in sva sedaj že na svojem. Prihodke imava podobne mogoče par tisoč višje, on redno zaposlen jaz preko študenta, jaz 25 let on 29...
No pa sva se odločila da začneva delati na  in upava da čimprej rata.
Imava pa tko dvakrat višje stroške kot vidva pa nama prav lepo laufa čez mesec. Tud če bom doma in dobivala samo minimalne dohodke sva zračunala da pridemo čez mesec, je pa res da bo takrat težka z registracijami, morjem in podobno. Zato pa zdaj varčujeva.

V glavnem po daljšem premisleku sva ugotovila da se zna to zelo zavlečt(najprej služba, pa par let izkušenj....) in da ni nič lažje kasnej ne z financami ne z ničemer sam zavleče se lahko za par let in kar naenkrat imaš 30 let.

Tako da če si res želita  ne odlašajta. Finance vama ne bodo delale problemov, stanovanje tudi ne...
Če pa želja ni močna pa pač počakajta

Če bi vedno gledalai na finance,pol otrok spoh ne bi bilo.Saj imata osnovno pošlihtano in misli,da ni ovir za  če si ga želita.Nikoli ne veš kja se lahka zakomplicira pol pa ni nič....Jaz sm tudi brezposlena,moj redno in nama nič ne manjka,glavno da smo zdravi in se imamo radi,srečno.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ko sem zanosila sem bila študentka in stara 21 l. Zaposlen je bil samo moj  dobi pa okrog 240 mesečno. Stroški: najemnina, položnice cca 70, nato je šla naša pikica v vrtec in je še dodatnih 40. Delat pa sem šla ko je imela  1,5l. Delam prek študenta in dobim cca  130.
V času ko sem bila  sem bila doma, porodniške sem dobila tistih 40. Tako da če hočeš se da preživet, ni take krize oz je sploh nismo imeli nikoli.
Koliko družin ima skupne dohodka 250, od obeh.

Če hočeš in čutiš da je pravi čas za ,  z  kar začnita pridno 

_____________________________

Lp Beti

10 let je tega kar sem bila v podobni a še rahlo slabši situaciji kot ti ( s kreditom na moževi plači in poročena- brez variant za navidezno znižanje dohodkov).. in odločili smo se ZA .

Naj ti povem, da je bila to ena NAJPAMETNEJŠIH odločitev v najinem življenju...

Denar rabimo za ŽIVLJENJE in ne ŽIVLJENJA za denar.

To ugotoviš potem, ko si nisi preveč mlad, a za nekatere že srednje do rahlo star....

Lp,

S.

nekomu sem že enkrat napisala, da idealnega časa za odločit se za otroka ni. če bosta z dragim to čakala otrok pač ne bosta imela.

glede financ pa naj ti povem toliko, jaz dobim 95 tisoč sit porodniške, moj dobi 120 tisoč sit plače z malico in potnimi vred. pred enim mesecem sem plačala zadnji obrok kredita za avto. imava 2 otroka en je šoloobvezen drug je dojenček. imamo se radi in smo srečni. nič nam ne manjka, nismo lačni, ne brez strehe nad glavo, ne umazani. pa še to, da z dragim še šparava, vsak kupi še evre kolkor mu pač na mesec znese.

tako da pri vama finančna situacija, iz mojega zornega kota gledano, splohni tako črna.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

No da ti še ena ziherašica odgovori  JAz se v tvoji situaciji definitivno ne bi odločila za otroka. Zakaj? Zaradi stanovanja. Jaz dokler nisva bila na svojem se nikakor ne bi odločila. Zakaj? 1. Ko je enkrat  pri hiši in se ti tašča, mama, ni važno kdo - pa naj je bila prej še tak ok - skozi skuka okoli in pametne nasvete deli, ko si itak že čsit zmeden in zbegan pa bi rad samo mir mel... ne hvala lepa. 2. Kvaliteta zveze se pokaže komaj ko en čas živiš skupaj - čisto sam! Ko ni nikogar, ki bi za tabo in namesto tebe (predvsem velja to za moške)  karkoli naredil, ko si za vse sam, tudi za stroške, kuhanje, čiščenje, nabavo hrane... marsikateri princ na belem konju se takrat izkaže za konja brez princa  (to je citat iz enga opisa ene od rr-jevk, ki je že doooolgo ni bilo za videt). Vglavnem, jaz bi še malo počakala na tvojem mestu. Zrihtajta si štalco, zaživita skupaj in "stestirajta" donos, preden se podata v starševstvo. Sploh točka 2. je meni temelj - se pravi res trden odnos med partnerjema - pri odločitvi za družino.

kakorkoli se boš odločila pa bo odločitev prava, saj bo vajina - želim ti veliko sreče in lepe, pridne in zdrave


_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

midva imava oba skupaj okoli 250 jurjov na mesec, pa imamo pikico staro že 15 mesecev, tudi jaz sem bila in sem še študentka, pa smo se vseeno tako odločili, ker smo si jo zelo želeli, pa smo čist OK

_____________________________

Urška in Lara(10.05.2005) in Nejc(17.10.2008)

Če bi se jaz odločala na podlagi financ, danes verjetno ne bi imela nobenega. Tako  pa imam 3.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Jaz ne. Ker ne bi želela biti finančno odvisna od moža/fanta.

Se pa strinjam, da potrebujemo denar za življenje in ne obratno. Fajn napisano

glej mnenja so različna, jaz ti povem iz mojega primera.... sama sem mislila najprej si morem nardit stanovanje, dokončat šolo, poiskat službo, potem šele  ...zdaj imam vse to, na  pa čakamo že skoraj tri leta...

full je težko zdaj tu nekaj svetovat..glede na tvoje oz vaine dohodke pa mislim, da se s tem denarjem da lepo živet....


p.s želim ti pravilno odločitev

Hm... Ko sem prvič zanosila, sem bila stara 18 let, poročena z 19-letnikom, oba sva bila brez kakršnekoli zaposlitve (odvisna od CSD), v najemu (z DSP sva plačevala najemnino in stroške) in brez sorodnikov, ki bi nam bili sposobni kakorkoli pomagati (finančno, materialno ali stanovanjsko). Pa smo preživeli.
Ko sem zanosila drugič, sem bila stara 26 let, srečno ločena, z novim partnerjem, zaposlitev sva imela sicer oba, ampak ne vprašajte, kakšno, živeli smo v najemu, ki stane 150 jurjev na mesec (ne bi spet o vsem ostalih stroških) in s partnerjevo družino, ki bi lahko pomagala na vse načine, pa te pomoči nočemo.
Zdaj, ko imava dva otroka (dojenčka in šoloobveznega), smo še vedno v istem najemu, jaz nisem na porodniški, ampak delam, moj ima samo honorarno delo, drugače pa se šola, z družino je enako, pufov je toliko, da se jih ne da prešteti, ampak... živimo in imamo namen živeti še en lep čas. Pa tudi tretjega otroka bomo še imeli.

Našparane imam pa že celo življenje samo pufe.

Tako, da bi se jaz v tvojem primeru odločila ZA otroka. Ker se da.

Pozdravljena!

Skupaj sva že 4 leta in letos bo šele eno leto odkar res živiva skupaj!Prej sem jaz živela pri starših vse do starosti enega meseca najine hčerkice!
Sva podnajemnika njegova plača je kar je jaz dobim tistih 40 porodniške in otroški ki gre za najino pikico na  varčevanje za njeno šolanje,pred novim letom smo mogli kupit nov avto ker smo meli prometno!
Tako da jaz na tvojem mestu ne bi odlašala pa če tudi nimata še stanovanja in vrjemi da po porodu ti pomoč pride še kako prav!
Tako da kar veselo na delo da bosta kmalu dobila novega člana!

_____________________________

26.9.05 se nama je rodila rožica Lara!
28.4.2010 se nam je pridružila še druga rožica Maja!
http://racka.moj-album.com

Čisto na kratko: Zmogli bi, poznam še bolj "s financami na psu" primere, pa imajo tri otroke.

Odločitev je pa samo tvoja. V končni fazi si še mlada in se ti ne rabi nikamor mudit. Kaj pa veš, lahko se ti pa kmalu po diplomi nasmehne sreča in dobiš službo. Jaz bi na tvojem mestu še malo počakala. Mogoče tudi iz razloga, kot ga je napisala Mič.

Če boš čakala na idealne pogoje, nikoli ne boš imela otrok. KEr nikoli ni vse idealno. Vedno je še nekaj, kar manjka.

Midva tudi nimava čisto svojega stanovanja, pa nimava visokih plač.... imava pa ljubezen in nalepšo hčer.....Pač si ne privoščimo vsega oz. ne razmetavamo z denarjem. PA nam čisto nič ne manjka. 

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Če gledam samo finančno, je odločitev odvisna od tega, koliko denarja za življenje porabim, da zadovoljim MOJE oz. naše osnovne potrebe in na drugi strani od tega, kakšno delo sem pripravljena delati, če bi mi šlo za nohte.

Če potrebuješ vse "naj naj" zase in za otroka ter si pri tem zelo izbirčna pri poslu, potem nikar v takšno odločitev. Najmanjša težava bo načela, če ne pokopala vajin odnos.

Če si prilagodljiva, kar se tiče dela, če lahko sprejmeš dolgoročnejše življenje pri starših (tudi to je druugače, ko pride otrok in je potreba po lastnem miru večja) in za svoje zadovoljstvo ne rabiš vsake stvari s police v trgovini, potem se da.

Ampakk razmisli. Otrok lahko marsikaj spremeni, tako na boljše kot na slabše. In tam, kjer imaš danes najmanjši pomislek, bo s prihodom otroka iz njega nastala težava.

Hvala za vaša mnenja. To da bi bila od partnerja finančno odvisna-to tudi meni ni ljubo, ker sem navajena sama delati za svoj denar in mi ni težko delati karkoli. Vem da mi on tega ne bi očital, in da je ta problem v moji glavi.
Želja po  je velika pri obeh, tu ni problem. (je prevelika mogoče, če je to sploh možno) Tako kot je rekla ena deklica...najbolj me skrbi da če čakava, da bova imela ''idealne'' pogoje, da otroka ne bo in ne bo. Skrbi me tudi zato ker je moja mama imela tri spontane splave in je težko donosila mene. Ginekolog pa mi je na mojo skrbi ali je to lahko dedno rekel da ne ve, da je vse možno.

Živjo!
Moje mnenje je , če boš čakala na idealne pogoje, otroka ne boš nikoli imela. Jaz sem bila stara 22 ko sem prvič zanosila. Imela sem okoli 60 tisoč porodniške, mož pa zajamčen OD. Pri 25 sem zanosila drugič, takrat sem imela isto porodniške, mož pa je bil nezaposlen in je opravljal priložnostna dela. Če ti po pravici povem, še danes ne vem kako smo takrat shajali, ampak je šlo in vsi smo bili siti in oblečeni. Sedaj nam gre kar v redu, ampak tudi to se lahko hitro spremeni. Nikoli ne veš, kaj ti prinese življenje, zato je moje mnenje, če si oba želita otročka ne odlašajta. Zadeve  potem same po sebi stečejo....

Strinjam se s čisto vsem, kar so punce napisale.
Tudi jaz sme v podobni siuaciji, niti ne več študentka, ampak "študent brez statusa".
Živiva pri mojih, v "svojem štuku".
Mislim, da se imama prav lepo, mnogokrat pa sem zelo žalostna zaradi denarja.
Kar sem privarčevala, hitro kopni, zadnjih 10.000 dat za cunjice, medtem, ko si partner z redno plačo kupuje revije/cunje... Si pač odvisen od nekoga in s tem se moraš sprijaznit. Resno! Fajn razmisli!
Jaz nisem bila finančno od nekoga odvisna že od konca OŠ, pol pa po 10ih letih šok!

Ampak - kakor kaže do sedaj - vse znese!
Kupila sva si kar drag voziček (dala zadnje SIT zanj), ko pa sva ga pripelajla domov, pa je bil ogenj v strehi, da ne bova sama kupovala vozička, ker so že zmenjeni, kdo ga bo kupil, in sva čez 10 min dobila gotovino nazaj.

In imava še za druge stvari, pa še njegova plača pride.

In če boš ti doma - mogoče ne boš rabila svojega avta? Jaz sem ga za pol leta odjavila! Ne vem sicer, kje bom takrat dobila za zavarovanje, vem pa, da bom!

Ej, denar je meni skoraj brez pomena... Nekaj ga rabiš, ja,
ampak pri mojih dohodkih 125 K SIT mesečno, sem komaj kaj privarčevala - govorim o 10-20.000/mesec.
Zdaj sem pa že 1 mesec doma, in v celem mesecu nisem zapravila čez 15.000.

Naj mi bo žal, ker sem doma?

P.S. - Upam, pa, da sta pri nejgovih samostojna, in ne, da imata eno sobico, jesta pa pri mamici... TO PA NE BO ŠLO!  Raje v najem, pa bosta svoje kasneje kupila. Lahko zanosiš, pol se pa počas preselta kam blizu...

< Sporočilo je popravil moj_moj -- 8.9.2006 13:31:47 >

Če sta oba za , kaj še čakata?
Denar? Tega ni nikoli dovolj, pa če maš 100jurjev al pa 500 na mesec, porabiš lahko toliko kar imaš.
Mi lahko rečem da kar dobro živimo z moževim 114tisočaki neto in mojo porodniško(106tisoč), zraven mava še 9000 dokladov, pa kar gre, kljub temu da mava kredit (za5let star avto ), pa stanovanje delava, pa položnice in vse to...
V glavnem ne skrbi glede denarja, kolikor ga boš imela ga boš zapravila - mislim da nikomur ne ostaja .
Pa veliko sreče!

Malo sem pozna...pa vseeno. Da predstavim mojo situacijo...Fant je redno zaposlen, plača 180-200 tisočakov. Sama sem študentka-delo preko servisa 140jurčkov (kar se seveda v visoki nosečnosti in po porodu konča). Pokojnina po očetu 80jurčkov. Stanovanje si urejava v mansardi naše hiše. Sva šele na začetku. Ampak, če nama uspe spočet----9 mesecev je dovolj časa, da se dokonča. Kot mamici študentki mi pripada starševski dodatek- 40jurčkov in otroški dodatek. Oba imava še vsak po manjši obrok za najina avta do konca drugega leta. Glede na to, da pa še nisva v skupnem gospodinstvu in sem v gosp. z mami, ki je trenutno bresposlena, mi pripada tudi štipendija. Ja, sej se to vse konča, ko se študij konča...ampak kot mamica dobim tudi eno leto dodatnega statusa, da opravim še kakšen izpitek-diplomo, ker otrok to malo zavira.
 
Mislim, da bomo s tem lahko živeli. Treba bo kakšen kreditek za dokončanje stanovanja. V skrajnem primeru pa lahko tudi prodava en avtek. Ampak mislim, da ne bo potrebe.
 
 
In preidružujem se vsem tistim, ki pravijo, da se vse da , če se hoče!!!! Vsi vemo, da je veliko stroškov, ko se otroček rodi. AMpak kot je že ena napisala...nekaj kupi ena babica, nekaj druga, pa novi strici in tete, pa paket dobiš (oziroma denar), pa oblačilca ti tudi lahko kdo podari-posodi (ker jih mali itak hitro prerstejo pa se to pol kar posoja)...itd. Ni vse tako črno kot zgleda. Le pogumno!!!

_____________________________

Prodamo opremo in oblačila (primerno tudi za dvojčke)
http://oblacilaigrace.moj-album.com/

Afnica sam sm ti hotla zs poslat pa ne gre. Sam tko v vednost namest da dobivaš starševski dodatek se lahko odločiš in obdržiš penzijo po očetu( uradno do 26 leta ampak če imaš vmes  ti podaljšajo za eno leto) in ti ostane 80.000 na mesec pa štipendija in otroški dodatek.
Tku da vam bo šlo kar fajn