Že kar precej dolgo nazaj sem gledala na eni tuji TV oddajo o posvojitvah, rejništvu,... zakaj se biološki starši odpovejo otroku in podobno. Pa je kazalo tudi primer, ko je bil dan v posvojitev dojenček (mogoče je imel kakšen mesec, dva) z DS. In so ga trije pari v čakalni listi zavrnili... no, na koncu ga je k sebi vzela gospa (sam njo je kazalo, moža njenega se ne spomnim) v rejništvo (ali pa ga je prav posvojila in imela nekatere v rejništvu, se ne spomnim več čist točno). Iz katere države je bila oddaja žal ne bi vedela, ampak je bila pa Evropska država. Pa saj to ni tako bistveno...  kolikor sem brala poste nižje bi vas večinoma posvojilo otroka, zanima pa me ali bi vi bili pripravljeni posvojiti otroka s posebnimi potrebami?

Bi z veseljem

Jst bi ga. 

Jaz osebno mislim, da je naš način življenja neprimeren oz. da otroku s posebnimi potrebami nebi mogli omogočiti kvalitetnega življenja.
Razlogi? Predvsem zelo slaba zdravsvena oskrba, pa tudi pedagogov z znanjem na teh področjih pri nas ni. Vem, da je veliko v ljubezni, ampak mislim, da potrebujejo tako starši kot takšen otrok vodstvo in pomoč.
Govorim sedaj o Grčiji, da ne bo pomote.

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Joj ne. Če bi ga imela sama je drugo ampak posvojit ga pa ne bi šla.

Ne.

Jaz tudi u bistvu ga tudi bomo imamo svojega ampak bomo vzeli se eno punčko staro 7 let iz družinskega kroga upam da nam rata.

Sicer je pa moja mami imela rejništvo veliko let tko da je tud mal izkusena

DRŽTE PESTI ,KER SE MI PUČKA DOBESEDNO SMILI

HVALA

_____________________________

Ljubezen se rodi v pogledih,živi v poljubih in umre v solzah.

Jaz Tu Ti Tam Mi Skupaj 4 ever

če bi bila postavljena pred dejstvo (v postopku za posvojitev in bi mi bil "ponujen" otrok z DS) ne vem kako bi odreagirala - takole odmaknjeno pa bi rekla, da svojega bi imela, posvojila pa ga ne bi.

_____________________________

Mamica Anoushke (2002) in Akasha (2008)

Stunfek

ne. jaz sem dve leti delala na šoli, kjer so bili otroci s posebnimi potrebami. imela sem jih rada, še sedaj grem na šolo, ko le imam čas, še bi delala na šoli, če bi imela ustrezno izobrazbo, toda da bi doma imela takšnega otroka, si pa res ne predstavljam.

težko je to sedak komentirat.Men osebno bi bilo preveč hudo in bi res ves ljubi dan umirala od žalosti,ko bi gledala otroka.Rada bi ga seveda imela,še preveč..in ravno zaradi te h čustev se za to ne bi odločila posvojiti..že sedaj če se mi kakšna od hčerk samo kaj udari-malenkost-že kompliciram in mi je tko hudo..upam da razumete kaj hočem povedat

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

ne bi

_____________________________

yeah, thats me ;)

Ne.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ne.

_____________________________

...vox populi...

ja 17 sm stara pa mam že svojgga otroka zgodna pač dolga zgodba s to punčko ki nj bi jo posvojila tko da ne bi o tem

_____________________________

Ljubezen se rodi v pogledih,živi v poljubih in umre v solzah.

Jaz Tu Ti Tam Mi Skupaj 4 ever

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Žal ne bi, tudi če bi bil ''samo'' DS in tudi če ne bi mogla imet otrok.
Preveč se mi ti otroci smilijo in preveč trpim.
Imam otroka z DS, poleg tega ima še velike zdravstvene težave in je več v bolnici kot doma. Psihično smo vsi okoli njega izčrpani, ker mu ne moremo pomagat in je grozno živet med bolnicami in domom.

Bi. Nekdo jih mora imet in jim omogočit dostojno življenje.



_____________________________

Gospa sem.